Vsako leto več kot 4.000 primerov možganske kapi, več kot 10 dnevno

Vsako leto več kot 4.000 primerov možganske kapi, več kot 10 dnevno (foto: profimedia) profimedia
11. 5. 2021

Evropski dan osveščanja o možganski kapi je vsako leto na drugi torek v mesecu maju, letos je to 11. maj. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4.000 primerov, kar je več kot 10 dnevno.

- Približno 30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju.

- 40 % bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave,

- 15-30 % hujše težave pri funkcioniranju,

- več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti.

Kakšna je pot bolnika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje? Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov, kaj bi lahko izboljšali, da bodo čim boljši rezultati zdravljenja in tudi rehabilitacijska pomoč pravočasna in ustrezna?

profimedia
Preventiva

Prim. Matija Cevc, dr. med, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije: "

Najpomembnejša preventiva pred nastankom možganske kapi je zdrav način življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip."

Možgansko kap moramo hitro prepoznati

Ob možganski kapi nas samih ali pri drugi osebi je treba ukrepati hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.

Preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:

  • G – govor (prizadet govor)
  • R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
  • O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
  • M – minuta (takoj pokliči 112)

Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu lahko pripomorejo tudi delavnice o možganski kapi za dijake na slovenskih srednjih šolah. Ponovno pozivamo šole, da se obrnejo na Društvo za zdravje srca in ožilja, ko bodo želele, da izvedemo delavnico tudi pri njih, za njihove dijake.

profimedia
Zdravljenje

Štefan Mally, dr. med., spec. urg. med., Nujna medicinska pomoč, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor:

"V Sloveniji vsak dan za možgansko kapjo zboli deset ljudi, pravočasnih urgentnih prevozov z reševalnimi vozili pa izvedemo manj kot v polovici primerov. Za uspešno zdravljenje s čim manj posledicami je najpomembnejši čim krajši čas od nastanka znakov kapi do bolnišničnega zdravljenja s topljenjem ali odstranitvijo krvnih strdkov iz zamašenih žil v možganih.

Tako imenovana veriga preživetja ima več členov, začenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranje nujne medicinske pomoči, začetna terenska oskrba bolnika in urgentni transport ter bolnišnična obravnava in zdravljenje. Pri vsakem od njih so mogoče izboljšave in optimizacija, a žal sta še vedno najšibkejša prva člena verige. Prepogosto ugotavljamo, da ob blago izraženih znakih možganske kapi ljudje čakajo, da se bo stanje spontano izboljšalo, znake kapi pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam ali pa odlašajo s takojšnjim obiskom zdravnika. Večja osveščenost o znakih možganske kapi in nemuden klic na številko 112 sta izrednega pomena za uspešno zdravljenje.

Z vzpostavitvijo Dispečerske službe zdravstva, ki prevzema nujne zdravstvene klice 112 v več regijah, smo v Sloveniji pridobili dodatno možnost hitre aktivacije ekip nujne medicinske pomoči na terenu in sprotnega prenosa podatkov o bolnikih, kar bo skrajšalo čas obveščanja bolnišnic in olajšalo delo terenskih reševalnih ekip.

Dober izhod bolezni je cilj vseh naših ukrepov. Ob nujnem prevozu, terenski klinični oceni stanja bolnika in stabilizaciji njegovih življenjskih funkcij je pomembno tudi, da imajo zdravstvene ustanove urejene protokole nujnega sprejema, hitrega dostopa do diagnostike in takojšnjega zdravljenja.

Dostopni čas nujnih intervencij se je zaradi priprave reševalnih vozil in oblačenja osebne varovalne opreme pri bolnikih s sumom na okužbo covid-19 za nekaj minut podaljšal, zaradi varnosti osebja helikopterskih ekip nujne medicinske pomoči pa tudi ni mogoč prevoz covid okuženih bolnikov s helikopterjem. Pri bolnikih z možgansko kapjo v večini primerov ni suma na hkratno covid okužbo, zato se aktivacije izvajajo brez pomembnih odstopanj kot pred pandemijo."

profimedia
Obravnava možganske kapi


Mateja Verdinek, dr. med., specialistka interne medicine, Splošna bolnišnica Jesenice:

"Obravnava možganske kapi se v urgentni internistični ambulanti začne s klicem s terena, da peljejo bolnika z nevrološkim izpadom. Pomembno je pridobiti čim več podatkov, predvsem pa je važen čas nastanka in pridružene bolezni ter eventualno jemanje zdravil. Zelo pomemben izvor podatkov so poročanja očividcev, svojcev. Ko je bolnik pripeljan v urgenco, pride direktno v ambulanto, da se lahko obravnava čim prej začne. Bolniku se izmerijo vitalni kazalci, nastavi venski kanal, odvzame kri za preiskave, nato gre na CT slikanje.

Praviloma se odločimo za slikanje možganov in možganskega žilja. Slike nato pošljemo po sistemu TeleKap v UKC Ljubljana, na Nevrološko kliniko, hkrati jih prejme v odčitek specialist radiolog. Na osnovi pridobljenih podatkov bolnika preko kamere pregleda nevrolog, oceni težo prizadetosti, nato, če ni zadržkov, odredi topljenje strdkov (trombolizo) ali se odloči za premestitev na Nevrološko kliniko, kjer lahko nekatere strdke tudi mehansko odstranijo. Zdravljenje s trombolizo se začne takoj in čim prej, kar je mogoče. Takega bolnika nato sprejmemo v enoto intenzivne terapije, kjer ves čas spremljamo krvni tlak in ostale vitalne znake, spremljamo pa tudi nevrološko sliko.

Bolnike, ki imajo na CT posnetkih že vidne posledice kapi, sprejmemo na oddelek za čimbolj zgodnjo rehabilitacijo in uvedbo zdravljenja, s katerim poskušamo preprečiti ponovne dogodke.

Žal v mnogih splošnih bolnicah nimamo celodnevne prisotnosti nevrologa, kar bi lahko dodatno skrajšalo čas do ustreznega zdravljenja, po možganski kapi je namreč čas tisto, kar največ šteje. Za zdravljenje s topljenjem strdka se lahko odločimo znotraj 4,5 ure. Če v tem času bolnik ne pride do diagnostike, je žal zamuda predolga in ob poskusu topljenja lahko pride do možganske krvavitve. Dostopnost do bolj naprednih slikovnih metod bi omogočila podaljšanje tega časovnega okna do devet ur, vendar je taka diagnostika v veliki meri bolnikom nedostopna, saj je ni na voljo v večini splošnih bolnic.

V času epidemije smo se v naši bolnici trudili, da bi do podaljševanja obravnave pred zdravljenjem ne prišlo, vendar se zavedamo, da je obravnava zaradi ukrepov preprečevanja širjenje okužbe bila nekoliko daljša, je pa možganska kap zaradi svojih posledic diagnoza, ki je bila prioritetno obravnavana ne glede na ostale otežujoče dejavnike.

Poudarila bi, da je ob sumu na kap nujno čim prej poklicati nujno medicinsko pomoč, v času čakanja poiskati čim več informacij o zdravstvenem stanju, stare izvide, škatlice zdravil... Vse to lahko močno olajša nadaljnje ukrepanje in vodi do boljših izidov zdravljenja, lahko tudi brez kakršnih koli posledic v smislu nevrološke okvare."

Center mreže TeleKap

Dr. Matija Zupan, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana:

"Nevrološka klinika v Ljubljani se v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo vključuje na sekundarni ravni za osrednjo Slovenijo, na terciarni ravni pa za celotno državo. Hkrati je pri nas vzpostavljen center mreže TeleKap, v katero so zajete vse splošne bolnišnice v državi. S pomočjo telemedicine že od leta 2014 obravnavamo bolnike z možgansko kapjo brez nujne neposredne prisotnosti nevrologa.

V zaostrenih pandemičnih razmerah zagotavljamo nemoteno oskrbo tudi najbolj zahtevnim bolnikom z možgansko kapjo. Pandemija je sicer privedla do podaljšanja časa obravnave bolnikov zaradi nujnega upoštevanja zaščitnih ukrepov. V prvem pandemičnem valu smo opažali manj obravnavanih bolnikov, od lanskega poletja dalje pa je njihovo število podobno tistemu pred pandemijo. Bolniki, ki ob COVID-19 utrpijo možgansko kap, imajo največkrat pridružena številna obolenja oz. prisotne dejavnike tveganja za možganskožilne bolezni.

Možen, a zelo redek pojav krvnih strdkov po cepljenju proti COVID-19 na neobičajnih mestih, kot so možganske vene in venski sinusi, je zelo vznemiril javnost. Doslej takšnega zapleta na Nevrološki kliniki še nismo obravnavali. Ocenjujejo, da je tveganje za možgansko kap ob prebolevanju COVID-19 pomembno večje kot po cepljenju."

Rehabilitacija

Doc. dr. Nika Goljar, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča:

"Izidi zdravljenja po možganski kapi so boljši, če so bolniki v akutnem in subakutnem obdobju bolezni deležni dobro organizirane rehabilitacije.

Rehabilitacijski postopki, nujni za celovito rehabilitacijsko obravnavo po možganski kapi, naj bi bili zagotovljeni v akutni bolnišnici, na oddelkih za podaljšano bolnišnično zdravljenje, na rehabilitacijskih oddelkih, v ambulantnih rehabilitacijskih službah, patronažni službi in povsod drugod, kjer obravnavajo bolnike po možganski kapi. Zmogljivosti teh služb v slovenskem prostoru niso zadostne in so imeli številni bolniki po preboleli možganski kapi pomanjkljivo rehabilitacijo že pred pandemijo COVID-19. V času pandemije je dostop do rehabilitacijske oskrbe povsod po svetu pomembno zmanjšan, podaljšujejo se čakalne dobe na obravnavo in urniki terapij, povečujejo se obremenitve svojcev/skrbnikov bolnikov.

V Sloveniji poskušamo rehabilitacijske storitve kar se da nemoteno zagotavljati.  Ob številnih zahtevah povezanih s preprečevanjem širjenja okužb so rehabilitacijske obravnave usmerjene predvsem v doseganje specifičnih rehabilitacijskih ciljev. Kljub nekoliko krajšim rehabilitacijskim obravnavam dosegamo primerljive izide rehabilitacije. Po dogovorih z ZZZS postopno ustvarjamo tudi pogoje za telerehabilitacijske storitve."