Zakaj je jod zelo pomemben

Zakaj je jod zelo pomemben (foto: Profimedia) Profimedia
11. 1. 2015

V našem telesu je zelo malo joda, približno 10 do 15 mg, a če je pomanjkanje izrazitejše, se lahko srečamo z boleznimi kot so golša, hipotiroza, neplodnost, rak (jajčniki, dojke) in upad intelektualnih sposobnosti.

Jod omogoča zdravo delovanje žleze ščitnice, ki uravnava skoraj celotno presnovo prek dveh različnih hormonov ter vpliva na rast in razvoj.

Jod:

  • preprečuje golšo (nerakavo povečanje ščitnice, s katerim se za trikrat poveča možnost nastanka raka dojk),
  • alkalno delovanje (uravnavanje alkalno-kislega ravnovesja v telesu),
  • antibakterijske, antikarcinogene, antivirusne in amtimukusne lastnosti,
  • sinergično delovanje z vitaminoma D in EPA/DHA,
  • produkcija hormonov (80 odstotkov telesnih zalog joda se nameni za proizvodnjo ščitničnih hormonov).

Če telesu joda primanjkuje, nima zagona in se redi. Telo sicer skladišči jod, vendar se v primeru večjega pomanjkanja porabijo tudi rezerve. Takrat človeku primanjkuje hormonov in pojavijo se različne zdravstvene težave.

Predvsem v nosečnosti je jod zelo pomemben – za fizični in duševni razvoj otroka. Zato so potrebe po jodu v tem obdobju tudi nekoliko povečane. Ob večjem pomanjkanju je nevarnost splava ali prezgodnjega poroda večje.

Prav tako pomembno vpliva na razvoj otrok do treh let. V primeru velikega pomanjkanja lahko pride do duševne in telesne zaostalosti.

Ker ga je v človeškem telesu zelo malo, ga je treba zaužiti s hrano. Odrasel človek naj bi na dan zaužil do 200 mg tega elementa, a namesto dodatnega soljenja jedi si raje privoščite z jodom bogata živila.

Najdemo ga v živilih

  • morske alge (nori, arame, wakame, kombu),
  • konzervirane sardine in tuna,
  • rakci, kozice, školjke, ostrige in vahnja,
  • divji losos
  • jajca,
  • jodirana sol (nerafinirana) in
  • ekološki mlečni izdelki (jogurt, kefir, skuta).

Ali lahko zaužijemo preveč joda?

Telo skladiščenje in porabo joda regulira in višek izloči z urinom. Tudi ščitnica ga porablja le toliko, kolikor ga potrebuje za tvorbo hormonov. Zato preveč joda načeloma ne škodi, razen v primeru, da regulacijski sistem v telesu odpove. Takrat se pojavijo visok srčni utrip, nervoza, prekomerno potenje, slabo počutje...

Če vas zanima stanje joda v vašem telesu, si lahko brez dragih aparatur in zapletenih posegov pomagate že z naslednjim testom na povezavi Ščitnica in njeni zavezniki 2. del.

Foto: Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri