Dolgčas večinoma povezujemo z neugodjem in osamljenostjo. Zato se bomo na vso moč potrudili, da bi ga pregnali.
Obstaja celo študija, v kateri so sodelujoči ostali sami v sobi in imeli dve možnosti – sedeti s svojimi mislimi ali se stresti z električnim tokom. In veliko se jih je odločilo za zadnje.
Vendar ima dolgčas tudi dobre strani, pravi raziskava Univerze v Yorku.
»Njegovo funkcijo lahko primerjamo z bolečino, ki nam daje povratne informacije in to prepreči, da bi poškodovali svoje telo,« je za Reader's Digest povedal glavni raziskovalec John Eastwood.
Dolgčas opravlja enako delo – zaščiti nas pred stagnacijo.
Če bi bili povsem zadovoljni s tem, da so naše misli neokupirane, se morda ne bi nikoli ničesar naučili, ne bi raziskovali in rasli.
Preokupiranost ni vedno pozitivna. Kot pravi John Eastwood, smo zaradi tega morda celo bolj nagnjeni k dolgčasu. Tehnologija pritegne našo pozornost, vendar na način, da nas spremeni v predmete – namesto, da bi se posvetili svojim mislim ali zapletenim idejam, svoje misli predajamo zaslonu. In naša sposobnost namernega osredotočanja in pozornosti lahko zaradi neuporabljanja oslabi.
Kaj pravzaprav pomeni – da bi se morali pogosteje dolgočasiti?
Ker je takšno dejanje za mnoge zelo težko – saj danes marsikdo tudi stranišča ne obišče brez telefona – John Eastwood svetuje naslednje za lažji začetek:
- po opravkih se odpravite brez telefona ali
- preberite daljše besedilo (za katerega boste potrebovali dlje od mežika).
Sprva vam bo morda nelagodno zaradi občutka dolgčasa – in boste čutili močno željo po tem, da bi segli po telefonu. Toda sčasoma telefona ali tablice ne boste tako močno pogrešali. Morda boste celo ugotovili, da uživate v tem, da lahko vaše misli zaplavajo.
Test z limono razkrije, ali ste čisto zares introvert ali v resnici ekstrovert (v manj kot minuti!)
