Fitnes je prostor, kjer kar mrgoli napačnih informacij. Dobronamerni, toda izmišljeni podatki se prenašajo na mlajše rodove, ki zaradi trdno zasidranih neresnic delajo usodne napake. Zato je včasih treba poslušati z rezervo.
Trditve, ki ne držijo
- "Bolj ko se boste potili, več toksinov boste izločili."
Zelo malo verjetno je, da boste z znojenjem očistili telo toksinov. Z znojenjem izgubljate vodo (znoj je namreč sestavljen iz 99 % vode), sol in nekatere druge snovi.
Žleze znojnice niso povezane z drugimi sistemi v telesu, zato izločanje toksinov ni mogoče. Edina in zelo pomembna funkcija znojenja je uravnavanje telesne temperature. Zato pa imamo v našem telesu organe, ki skrbijo za izločanje toksinov iz telesa. Ti se izločajo predvsem preko jeter, ledvic in prebavnega trakta.
- "Ohlajanje oz. raztezanje po vadbi zmanjša bolečine v mišicah."
Dolga leta je veljalo, da je raztezanje po vadbi nujno potrebno za preprečevanje bolečin v mišicah. Znanstveniki so verjeli, da se z nekaj minut hoje ali z raztezanjem po vadbi mlečna kislina razprši in posledično naj bi bile mišice rešene bolečine.
To prepričanje je živo še danes, kljub temu, da so ga mnoge raziskave ovrgle. Raztezanje po vadbi namreč nima značilnega učinka na bolečine v mišicah, ki nastanejo po vadbi.
Če torej vaš trener še vedno vztraja pri pomembnosti raztezanja na začetku in na koncu vadbe, pomeni, da že dolgo ni prebral nobene strokovne literature.
- "Da bi se izognili poškodbam, morate športno obutev menjati vsakih 6 mesecev."
Menjava tekaških copat na vsakih 6 mesecev je postala že kar ustaljena praksa. Vendar pa tisti, ki delijo nasvet kot splošno pravilo pozabljajo, da je treba pri tem upoštevati več dejavnikov.
Kljub temu, da je tekaški copat dodatno oblazinjen, se zaradi znojenja in pritiska sčasoma obrabi, zato stopalu ne nudi več dobrega oprijema. Obrabi se tudi podplat. Vse skupaj pa poveča tveganje za zdrs in razne poškodbe.
Vendar pa se tek na tekaški stezi v fitnes centru razlikuje od tistega v naravi. Upoštevati je treba torej teren, pa tudi pretečene kilometre in težo tekača ...
Najbolje, da tekaške copate vsakih nekaj mesecev preverite sami. Najprej preverite obrabljenost podplatov, nato pa še vsak copat primite v roki in ga zvijte. Če ste ga zvili brez težav, kot da bi zvili brisačo, vaši tekaški copati verjetno ne zagotavljajo več dovolj podpore.
- "Znojenje in visok srčni utrip sta znak za dobro kardio vadbo."
Znoj, ki z vas teče v potokih in ekstremno visok srčni utrip še nista znak dobre kardio vadbe. Kardio vadba, ki vam bo prinesla največ koristi je ritmična in dinamična.
S kolikšno intenzivnostjo torej vaditi?
- "Med vadbo v nosečnosti srčni utrip ne sme biti višji od 140 udarcev na minuto."
Pred časom je bila kakršnakoli vadba med nosečnostjo odsvetovana.
Leta 1950 je American College of Obstetricians and Gynecologists nosečnicam priporočal le dnevni sprehod, 35 let kasneje pa so vadbo omejili tudi na višino srčnega utripa. Ta naj ne bi bil višji od 140 udarcev na minuto. Razlog? Upočasnjen pretok krvi in kisika do maternice bi lahko povzročil poškodbe zarodka.
Danes se telesna aktivnost med nosečnostjo celo priporoča, saj je koristna tako za mater kot za otroka. Rizična nosečnost je edini razlog, zaradi katerega je dobro, da nosečnica počiva.
Kljub temu naj vas šport ne izčrpava. Pozornost torej posvetite počutju, ki je zelo dober pokazatelj, ali je vadba primerna ali bi jo bilo potrebno še nekoliko prilagoditi. Seveda iz seznama črtajte vadbo kot so boks, dviganje uteži, step aerobika (zaradi ravnotežja) in potapljanje.
Uporabite torej zdrav razum, še prej pa se ne pozabite posvetovati z zdravnikom.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
