Rojen za šprinterja

31. 3. 2005
Deli
Rojen za šprinterja

Že kot spermij je Peter Mankoč plaval najhitreje. Zadnjih devetnajst let pa se je posvetil tekmovalnemu plavanju in si v tem času nabral več kolajn, kot jih vidimo na prsih kakega pruskega vojskovodje.

Plavanje je prvič izkusil pri štirih letih. Z znanjem,

>ki si ga je nabral v vseh teh letih treningov in tekmovanj, je pred meseci prispeval tudi k odmevni plavalni zmagi Saša Hribarja nad Martinom Strelom, zdaj pa iz njegovih izkušenj nekaj potegnite tudi vi.

>

Če bi hoteli našteti vse vaše uspehe, bi popisali skoraj celo stran v reviji. Kaj so temelji tako uspešne kariere?

Vse se začne pri vzgoji in lastnem značaju. Moraš biti prav vzgojen in moraš čutiti ljubezen do tega, kar delaš. Šele potem se pojavi disciplina, ki je nujna, da v življenju kam prideš. In pa seveda še trud, veliko truda. Pri plavanju veliko pomeni tudi talent. Poznam veliko ljudi, ki so bolj nadarjeni kot jaz, a jim primanjkuje česa drugega. Če neko stvar delaš s srcem, potegneš od tega veliko več.

Kaj vas žene skozi vse napore?

Moja največja motivacija so moji uspehi. Škoda se mi zdi, da bi se ustavil zdaj, ko sem že toliko dosegel, in ker dobro vem, da sem lahko še boljši. Ne samo to, vem, da sem lahko najboljši. Mnogo drugih plavalcev je na primer bolj nadarjenih od mene, a to me ne moti. Mati narava ti je dala, kar ti je namenila, in tukaj ni pritožbe. Raje iztisni iz tega največ, kar moreš.

Na kaj mislite, ko ste v vodi in tekmujete za zmago?

Osredotočim se samo in zgolj na plavanje. Progo si razdelim na manjše dele in potem poizkušam vsak del posebej preplavati kar se da dobro. Nikoli si ne belim glave, kdo je levo in kdo desno od mene in ali sta za mano ali pred menoj. Nikoli se ne osredotočite na soseda, kajti potem boste plavali njegov ritem, ne pa svojega.

Tik pred nastopom vas najbrž muči velika trema?

Trema mora biti. Če ni treme, ni rezultata. Seveda pa ni dobro, če je prevelika. Malo treme sprosti adrenalin v telo in dobri rezultati so bolj verjetni. Če je treme preveč, se telo “skrči”, otrpne in vse skupaj gre po gobe. Moraš se znati sprostiti. Najosnovnejša vaja, ki jo uporabljamo, je povezana z dihanjem. Čisto preprosto: tri sekunde vlečeš zrak vase, za sekundo zadržiš dih, potem pa tri sekunde počasi izdihuješ. Imamo tudi CD-je, na katerih je posnet pomirjevalen govor. Samo poslušaš ga in se skoncentriraš na tisto, kar pravi, pa je. Sam se med pomembnimi tekmami zatekam k videoigram. S seboj vzamem prenosnik ali playstation 2 in se potopim v popolnoma drug svet.

>>S kolegom sva stavila, kdo hitreje preplava olimpijski bazen. Kako naj kot rekreativni plavalec zmagam? >>

>>>>

>> Najpomembneje je, da se ne zaletite! Če boste noreli kot bik, boste z netreniranim telesom zdržali kvečjemu pol dolžine, potem pa vas bo konec od napora. Lepo umirjeno zaplavajte in poslušajte svoje telo. Pomembno je, da se v vodi sprostite. Šele potem lahko začnete povečevati tempo. Res je sicer, da če se zaženete v vodo kot nori in že na začetku vodite pred kolegom za nekaj metrov, bo onemu verjetno padla morala in bo zato slabše plaval. A na to se ni zanašati, ker če vas bo oni “pogruntal”, ste opleli. Sam sem to psihološko taktiko uporabil kvečjemu dvakrat in na večjem tekmovanju, recimo na evropskem prvenstvu, je ne bi nikoli. >>

Ste tako učili tudi Saša Hribarja, ko je treniral za tisto stavo z Martinom Strelom?

Sašo je bil ravno tak primer: zapodil se je v vodo in plaval na vse kriplje. Dolgo smo ga mirili in mu dopovedovali, naj se malo manj napreza. No, pa se je umiril, in čeprav je na sami tekmi naredil veliko napak, je vseeno zmagal.

Je vaš lepo izklesan trebuh posledica plavanja?

Imam srečo, da mi maščobo najraje pobira prav na trebuhu. (smeh) Vendar k temu pripomore tudi veliko trebušnjakov. Izjemno učinkovita je tudi vaja, ki se jo izvaja v vodi. Obrneš se na hrbet, roke stegneš za glavo, da se trebuh lepo napne, potem pa z nogami oponašaš gibanje oziroma valovanje delfinovega repa. Nog ne smeš prepogibati v kolenih, ampak v kolkih. Ko sem prvič preizkusil to vajo, nisem prišel dalj kot kakih 25 metrov, potem pa sem moral prenehati, ker so me začele trebušne mišice tako zelo peči. Prav neverjetno, kako boleče, a vendar učinkovito.

Gregor Logar

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ