Gre za bolezen, ki jo je mogoče z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem upočasniti oziroma odložiti. 

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, poimenovana po psihiatru Aloisu Alzheimerju, ki je pred skoraj 100 leti prvi opisal postopno večletno upadanje intelektualnih in spominskih sposobnosti pri uporabnici ter jih po njeni smrti povezal s spremembami na možganih.

Vplivi na njen nastanek

Kaj vpliva na njen nastanek, še ni znano, strokovnjaki pa ocenjujejo, da razširjenost te bolezni, ki ne pozna socialnih, ekonomskih in etničnih meja, strmo narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva. “V Sloveniji točnih podatkov o številu oseb z demenco ne beležimo, po nekaterih ocenah pa že krepko presega 30 tisoč. Skupno naj bi bilo na svetu že več kot 36 milijonov oseb z demenco,” je povedal Denis Sahernik, strokovni sodelavec pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

“Pojavi se lahko pri izobraženih, aktivnih in dinamičnih ljudeh, tako pri tistih, ki so prisegali na vsakodnevne fizične dejavnosti, se zdravo prehranjevali, skratka storili vse za svoje zdravje in dobro počutje, kot tudi pri tistih, ki se s skrbjo za svoje zdravje ne morejo pohvaliti. Začne se lahko že zelo zgodaj, tudi pred 60. letom starosti. Navadno prvih znakov okolica niti ne zazna, če pa jih, jih pogosto zanika in ne sprejme dovolj resno ali pa pozabljivost starostnika pripiše kar običajnim starostnim tegobam, ” še doda Denis Sahernik.

Pomanjkanje zmogljivosti v domovih

“Nihče ne ve, ali bo zbolel za Alzheimerjevo boleznijo ali drugimi oblikami demence, ki osebo v povprečju obsodijo na vsaj pet let odvisnosti od tuje pomoči in s tem tudi na zelo visoke stroške oskrbe. Gre torej za socialno tveganje, ki ga le redki zmorejo kriti iz lastnih sredstev,” je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

“Žal v Sloveniji na rast števila oseb z demenco nismo dobro pripravljeni, saj v domovih za starejše najbolj primanjkuje ravno tovrstnih zmogljivosti, hkrati pa obstoječi sistem s plačili iz lastnega žepa izredno visoko obremenjuje same bolnike in njihove svojce. Nujno potrebujemo pravičen sistem dolgotrajne oskrbe, ki ne bo še dodatno finančno kaznoval oseb z demenco. Gre namreč za naše sorodnike, prijatelje, sosede in druge sodržavljane, ki so s svojim delom prispevali k blagostanju te družbe, in zato je edino pravilno, da na njihova stara leta ne pozabimo nanj,” še doda Jaka Bizjak.

Koristi redne telesne dejavnosti v starosti

Redna in zadostna telesna dejavnost je zelo priporočljiva tudi v starosti. Pripomore namreč
k ohranjanju telesnih sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih, po drugi strani pa vpliva na posameznikovo počutje, na občutek dobrega zdravja in splošno zadovoljstvo z življenjem.

Redna telesna dejavnost:

• krepi mišice,
• vpliva na zdravje kosti,
• blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti telesa,
• pripomore k zmanjšanju stresa in depresije,
• izboljšuje družabne spretnosti, samospoštovanje in samozavest, 
• krepi imunski sistem ter
• vpliva na kakovost spanca.

Skupaj z ustrezno prehrano telesna dejavnost varuje tudi pred prekomerno telesno težo in debelostjo ter zmanjšuje tveganje za padce in poškodbe pri padcih.

Različne epidemiološke raziskave so pokazale, da redna telesna dejavnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni: vpliva na zmanjšanje tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, kapi, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, raka debelega črevesa in raka na prsih.

Nikoli ni prepozno, da postanemo telesno dejavni

Ko postanemo telesno dejavni, že kmalu opazimo prve koristi, ki jih prinaša redna gibalna aktivnost, kot npr. boljše počutje, imamo več energije, med gibanjem praviloma občutimo manj bolečin. Če povečamo količino dnevne telesne dejavnosti v skladu s svojimi sposobnostmi, lahko preprečimo ali ublažimo marsikatero negativno posledico bolezni ali bolezenskih stanj.

Nekaj nasvetov za lažji začetek:

• postopoma vključujmo telesno dejavnost v vsakdan,
• bolj pogosto izvajajmo aktivnosti, ki jih že izvajamo,
• čim več hodimo,
• začnimo s preprostimi vajami za raztezanje,
• pogosto se premikajmo sem ter tja,
• uporabimo stopnice namesto dvigala,
• nakupovalne vrečke nesimo domov sami, če le niso pretežke,
• izberimo aktivnosti, ki so nam všeč,
• vključimo se v organizirano vadbo v lokalni skupnosti,
• pred začetkom vadbe se posvetujmo z osebnim zdravnikom.

O Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že 50 let združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo skoraj 11 tisoč delavcev. Več na www.ssz-slo.si.