Jesensko pohajkovanje po gozdu ima nepredstavljive prednosti za naše zdravje

Sprehodi so v jesenskem gozdu lahko zdravilo za našo dušo. Pomagajo nam premagovati stres ter pomirijo naše telo, pomagajo pa tudi pri preprečitvi in omilitvi marsikaterih bolezni.

Jesensko pohajkovanje po gozdu ima nepredstavljive prednosti za naše zdravje - Foto: Profimedia

Albert Camus je napisal: »Jesen je druga pomlad, ko vsak list postane cvet.« In res je tako. Jeseni se narava spremeni in dobi močne ter intenzivne jesenske barve, ki se najlepše pokažejo v čudovitem listnatem gozdu.

Od konca septembra pa tja do novembra lahko namreč opazujemo spreminjanje dreves v gozdu. Listje se namreč obarva v rumeno, oranžno, rdečo ter rjavo barvo in s tem ustvari prijeten in topel ambient za človeka. Ravno zato bi morali večkrat na teden v gozd na daljši pomirjajoč sprehod.

Sprehodi so v jesenskem gozdu lahko zdravilo za našo dušo. Pomagajo nam premagovati stres ter pomirijo naše telo, ki je čez dan večkrat izpostavljeno napetim situacijam. 

Jesenska atmosfera je najboljša za Širin joku

Širin joku ali terapija kopanja v gozdu, ki izhaja iz Japonske, zagovarja idejo o izjemno pozitivnih učinkih popolne potopitve v objem gozda. Preko gozdnega kopanja lahko namreč pridobimo ogromno koristi iz atmosfere, ki jo ponuja gozd. Seveda pa moramo biti v gozdu aktivni in s seboj ne smemo imeti motečih elementov kot je telefon.

Celodnevni sprehod v jesenskih barvah, med katerim bomo poslušali ptičje petje, vdihovali vonj gozda ter iskali stik z drevesi in ostalimi rastlinami, bo našim čutom omogočil izostritev zaznavanj in bo za naše zdravje naredil veliko dobrega.

Vsi dobro vemo, da je hoja v naravi koristna za naše fizično in mentalno zdravje. To nam lahko potrdi vsakdo, ki mu hoja in treking v naravi pomenita načina življenja. Raziskave so potrdile pozitivne učinke na življenje posameznika, ki veliko hodi, saj hoja blagodejno vpliva na srce, diabetes, dihalne poti ter tudi na anksioznost in depresijo.

Na Japonskem pa so šli celo korak dlje, saj prakso podpira celoten zdravstveni in socialni sistem. Zdravniki namreč terapijo gozdnega kopanja večkrat predpišejo pacientom, ki so ukleščeni v težak delovni ritem in živijo v prenaseljenih mestnih središčih.

Hoja med drevesi v jesenskem času  

Redna ali pogosta hoja med visokimi jesenskimi drevesi, bo našemu imunskemu sistemu prinesla veliko koristnih vplivov. Treking ali sprehod v gozdu lahko namreč enačimo z aromaterapijo, ki spodbuja vse naše čute.

Veliko raziskav je že potrdilo, da je hoja v naravi odlična za zmanjševanje tesnobe, depresije in jeze, saj ima narava pozitiven vpliv na izvor omenjenih motenj. Študije so tudi dokazale, da je pozitiven vpliv gozda in dreves, posledica esencialnih olj in fitoncidov, ki jih rastline oddajajo v okolje.

Vse vonjave in dišave, ki jih v obliki esencialnih olj oddajajo zlasti iglasti gozdovi, zmanjšujejo tveganja za psihološka obolenja, ki nastanejo zaradi vpliva stresa. Smola, ki jo iglavci proizvajajo, vsebuje veliko terpena, ki je glavni element vseh tradicionalnih zeliščnih zdravil. Gozdno kopanje predpisujejo vsem, ki trpijo za tesnobo, depresijo ter tudi tistim, ki si morajo opomoči po operaciji ali po težki bolezni, si želijo izboljšati spanec ali povečati raven energije.

Hoja po gozdu je odlična za otroke

Starši moramo svojim otrokom že v obdobju odraščanja prikazati vse lepote gozda. V vsakem letnem času je gozd drugačen in iz njega se mladi nadobudneži lahko veliko naučijo. Jeseni lahko nabirajo odpadle liste in tako spoznavajo drevesa, nabirajo lahko kostanj, želod in ostale plodove ter opazujejo veverice in ptice. Z otroško radovednostjo in zvedavostjo bodo v gozdu začutili prijetno vzdušje, ki bo blagodejno vplivalo na njihovo počutje. Po zadnjih podatkih naj bi sprehodi v gozdu preprečevali tudi sindrom ADHD, motnjo pozornosti in hiperaktivnost pri otrocih.

Ponovno moramo stopiti v stik z naravo

Španski raziskovalec okoljske psihologije Jose Antonio Correia razlaga, da je z razvojem moderne družbe mesto postalo sinonim za varnost v primerjavi z nepredvidljivimi nevarnostmi, ki jih lahko srečamo v naravi. 

Četudi nam mesto nudi visoko stopnjo udobja, naš živčni sistem ni povsem prilagojen na mestno okolje in tako čutimo pomanjkanje pozitivnih stimulacij, ki pridejo iz naravnega okolja in so nam v preteklosti omogočile preživetje. Lahko bi rekli, da smo postali »nepismeni« v povezavi z naravo in morali bomo začeti ponovno preživljati čas v gozdu, da se bomo bolje počutili.

Vzemimo si čas za jesenske sprehode

Čeprav nam hiter tempo življenja in natrpan delovni dan velikokrat preprečujeta obisk gozda, se lahko odpravimo tudi v najbližnji mestni park, kjer bomo ravno tako lahko uživali v lepih jesenskih barvah, šelestenju listja pod nogami, opazovanju naravnega spreminjanja rastlin, ki se pripravljajo na zimo ter se po 30 minutah sproščene hoje počutili prerojene.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza