Tako kot za menstruacijo, ki se pri vsaki deklici začne različno, velja tudi za meno. Ta se lahko najavi že po 40. letu, takrat govorimo o zgodnji menopavzi, in vse tja do 52. leta starosti, ko to spremenjeno hormonsko obdobje pri ženski v povprečju nastopi najpogosteje.

Kako pride do menopavze?

Do menopavze običajno pride postopoma, v nekaterih primerih, kot so kirurški posegi na rodilih in nekatere terapije, pa lahko mena nastopi takoj. Pri naravnem poteku v klimakteričnem obdobju prihaja do postopnega usihanja delovanja jajčnikov, kar lahko traja več let. Pri tem procesu se v jajčnikih tvori vse manj ženskih in moških spolnih hormonov. Gre za naravni proces, zato se organizem nanj odzove tako, da vlogo izločanja teh hormonov prevzamejo drugi organi in tkiva.

Vloge si razdelijo nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice. Kakovost izločanja hormonov na nov način je odvisna od telesnega in duševnega stanja ženske. Pomembno je tudi, kako se nežnejši spol odziva na stres, kako se ženska prehranjuje in kakšne zapise nosijo njeni geni.

Dodatno na hormonsko stanje vplivajo tudi psihološki dejavniki ter življenjski slog. Vročica, a ne v postelji Jajčniki proizvajajo ženska hormona estrogen in progesteron, ki sta odgovorna za uravnavanje ovulacije in menstruacijskega ciklusa. S starostjo jajčne celice v jajčnikih nehajo dozorevati, njihovo število se manjša; po 40. letu njihovo število naglo upada. Ko raven hormonov upade, se pojavi zadnja menstruacija oziroma nastopi menopavza.

Simptomi menopavze

Medicinski strokovnjaki so si edini, da se v obdobju mene pojavijo najrazličnejše spremembe počutja in prihod nekaterih tegob. Ženske pogosto opisujejo vročinske oblive, ki jih doživljajo kadarkoli čez dan, pogosto se potijo tudi ponoči. Nekoč v telesu bolj vlažne sluznice, od oči do nožnice, v tem obdobju postanejo bolj izsušene, kar vpliva tudi na željo po spolnosti. Hormoni prispevajo in terjajo svoj davek tudi tako, da se želja po tej nekoč običajno simpatični dejavnosti v meni nekoliko utiša ali zanimanje zanjo uplahne.

Čustva in čutenje ženske se spremenijo. Meno spremlja večji orkester, od razdražljivosti, tesnobe, depresije do anksioznosti ali utrujenosti. Vsa ta stanja vplivajo na spanec, v katerega ženska zvečer težje utone, hkrati njen sen postane manj kakovosten. Začaran krog slabšega počutja je sklenjen, vsemu naštetemu se lahko dodatno pridružijo še bolečine v kosteh.

Posvet pri zdravniku?

Za obisk pri zdravniku se je modro odločiti, ko se pojavijo doslej ženski nepoznane težave, ki bi bile lahko povezane z menopavzo. Ko niste prepričani, kaj je krivo za izostanek menstruacije, a to ni v povezavi z naročilom novega družinskega člana, se je dobro čim prej odpraviti po zdravniški nasvet. Mena se namreč lahko začne prezgodaj, zgodaj ali pa je posledica kirurške odstranitve maternice in jajčnikov zaradi morebitnih težav ali bolezenskih procesov na rodilih. V tem primeru se pojavi upad koncentracije hormonov, a telo na ta upad še ni pripravljeno.

Simptomi so v tem primeru izrazitejši, saj se telo ne more postopno privajati na upade vrednosti hormonov. Če je kirurško odstranjena le maternica, se menopavza vseeno zgodi po naravni poti, saj se hormoni še vedno proizvajajo v jajčnikih. Obisk zdravnika je priložnost za posvet o tegobah in o morebitnem nadomestnem hormonskem zdravljenju. Ginekologa je treba obiskati tudi ob nenadni krvavitvi iz nožnice v klimakteriju, ko je od zadnje menstruacije minilo že več kakor šest mesecev, saj je treba izključiti morebitne druge vzroke krvavitve.

S spremembami plesa hormonov v ženskem telesu so pogosto opazne tudi spremembe na koži, ki postane bolj suha. Sprehod skozi nekoč bujne lase sporoča, da so se ti stanjšali in da so začeli bolj izpadati.

Maščevje se nabira predvsem na pasu in vpliva na povečano telesno težo.

Čas za spremembe

Mena in njen hormonski vpliv na telo sta slaba novica za povečano tveganje za osteoporozo in srčno-žilne bolezni, ki jima prav odvečna maščoba okoli pasu ne dene dobro. Odvečno maščevje jima škodi. Prav zato sta skrb zase z dovolj gibanja ter zdravo življenje še kako pomembna že pred začetkom menopavze. Z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje raznovrstno sadje in zelenjavo, z manj maščob ter sladkorja ženska lahko vpliva na počutje.

Opustitev kajenja, manj skodelic kave in čim manj alkohola so trije ukrepi, ki bodo dodatno prispevali k zdravju in kondiciji posameznice. Dodatno pozornost v menopavzi potrebujejo kosti.

Strokovnjaki zato v dobro boja proti osteoporozi priporočajo prehranske dodatke, ki vsebujejo kalcij in večjo količino vitamina D. V klimakteriju je lahko moteno tudi delovanje ščitnice, zvišajo se vrednosti holesterola v krvi in krvnega tlaka, poveča se tveganje za aterosklerozo. Medtem ko smo ženske do mene s svojimi spolnimi hormoni zaščitene pred boleznimi srca in ožilja, se že nekaj let po klimakteriju pri tveganjih zelo približamo moškim.

Pravilna in uravnotežena prehrana poskrbi za ohranjanje normalne telesne teže, ki se v menopavzi zaradi hormonskih sprememb poviša, pogosto na nezdravo raven.

Čas zase

Sodobni tempo narekuje hiter ritem življenja. Morda je v menopavzi končno čas in priložnost, da si ženska zna podariti več časa, tudi za počitek, sprostitev in kakovosten spanec. Otroci že odrastejo in postajajo samostojni, ni jih treba več spremljati na vsakem koraku, bržkone se popoldne sprosti kakšna ura, ki je lahko namenjena negi zrelejše duše in spreminjajočega se ženskega telesa.

Sproščanje z jogo, pilatesom, meditacijo ali drugimi vadbami bodo predstavnici nežnejšega spola ponudile novo razsežnost dobrega fizičnega in psihičnega počutja. V svoje življenje lahko povabite več druženja z vam dragimi ljudmi in si s sprehodi v naravi tako povrnete moči.

Gibanje prilagodite počutju in tako prejadrajte skozi novo obdobje življenja. Če tegobe klimakterija minejo tiho, veliko predstavnic nežnejšega spola govori celo o najlepšem življenjskem obdobju. Vanj povabite igrivost in sproščenost ter ju začinite s čim več smeha. Ta je pol zdravja!

Ko je zanositev še možna

Ob rojstvu ima ženska od enega do treh milijonov jajčnih celic, število katerih do pojava pubertete upade na približno 400 tisoč. Plodnost v obdobju hormonskih sprememb sicer upada, zanositev pa je še vedno mogoča. Zato poskrbite za preprečevanje neželene nosečnosti še leto dni po menopavzi.