Slovenci smo upravičeno nori na regrat
Slovenci smo rojeni nabiralci – od gob, borovnic, malin in seveda – spomladi ne moremo brez nabiranja regrata na vseh travnikih in njivah. Regrat pa ni le okusem, vsebuje tudi veliko telesu in zdravju koristnih sestavin.
V sezoni zgodaj spomladi
Mlade liste divjega regrata nabiramo nekje od sredine marca do sredine aprila, letos je zaradi toplega marca sploh pohitel.
Pri nabiranju se izogibajte površinam, ki so blizu prometnih cest in letališč, travnikom, ki jih kmetje zalivajo z gnojnico, in površinam, na katerih se sprehaja veliko psov.
Če ste velik ljubitelj regrata, pa se vam ga ne ljubi nabirati, neumno pa se vam ga zdi kupovati, ga lahko vzgojite tudi na domačem vrtu. Sortna semena je sicer težko dobiti, lahko pa poskusite tako, da ga preprosto izkopljete in posadite na vrt ali na gredico upihnete nekaj regratovih lučk z večjimi semeni. Gre za zelo nezahtevno rastlino, na katero marsikdo gleda kot na plevel, zato je boste kmalu imeli veliko. Sejte ga spomladi in ga primerno razredčite.
Bogat vir vitamina C
Regrat ima pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa in je zelo primeren za zelenjavno-sadne poste. Steroli v regratovih listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, s čimer se pospeši izločanje strupov iz telesa. Ker regrat vsebuje tudi kalij, ni nevarnosti, da bi zaradi njegovih diuretičnih učinkov telo trpelo pomanjkanje tega minerala.
Uživanje regrata je priporočljivo za ženske, ki si želijo pridobiti ali ohraniti lepo postavo, saj spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.
Poleg tega, da je regrat bogat vir vitamina C, vsebuje tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo ter eterična olja. Je dober vir fitokemikalij oziroma biološko aktivnih snovi. Te nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo čedalje večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa.