Vsaka rekreacija je za telo stresna, zato pazljivo pri načrtovanju le-te

Načeloma ima vsaka oblika vadbe pozitiven učinek na imunski sistem, vseeno pa je potrebno upoštevati trenutne gibalne in telesne zmožnosti, trajanje vadbe in intenzivnost vadbe.

Vsaka rekreacija je za telo stresna, zato pazljivo pri načrtovanju le-te - Foto: Profimedia

Za psihofizično zdravje človeka je skozi celotno življenje izredno pomembna redna telesna aktivnost, ki predstavlja učinkovit in ekonomičen ukrep za boljšo kakovost življenja. Vendar pa je nujno, da upoštevamo svoje telo. Kajti previsoka intenzivnost ima lahko tudi negativne posledice na imunski sistem.

Koliko vadbe bo naše telo resnično preneslo, je odvisno od naše regeneracijske sposobnosti. Tega ne smemo ignorirati, saj se zaradi tega v telesu poveča stres, kot reakcija telesa na stresorje. Na udar pride zatem še naš imunski sistem. Če se ta poruši, se lahko človek poškoduje ali zboli za številnimi boleznimi.

Redna telesna aktivnost skozi vse življenje je več kot očitno izjemno pomembna za psihofizično zdravje posameznika. Vadba ni pomembna le za splošno zdravje, ampak ohranja splošno telesno in psihično kondicijo, primerno telesno težo in odstotek maščobe. S primernimi vajami za moč naše telo še dodatno ščiti pred izgubo mišične mase in kostne gostote.

Vadba pozitivno vpliva na številne dejavnike

Telesno vadbo lahko definiramo kot vsako športno aktivnost, vadbo za razvoj moči ali vadbo za razvoj aerobne ali anaerobne vzdržljivosti. Vsaka intenzivnejša telesna vadba v zmernih mejah deluje kot stresor. Telo se na to odzove s pozitivnimi spremembami v obliki izboljšane kondicijske pripravljenosti in telesne zgradbe. Če telesno vadbo izvajamo v mejah normale, potem pozitivno učinkuje na naš imunski sistem.

Številne raziskave so pokazale, da redna telesna vadba znižuje raven stresa, pozitivno vpliva na posameznikovo samopodobo in raven energije. Poleg tega zmanjšuje možnost nastanka nekaterih vrst raka, zmanjšuje možnost okužb zgornjih dihal, deluje protivnetno, posredno zmanjšuje možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni ter razvoja depresije.

Človeško telo se na vadbo stresno odzove

Ko človeškemu telesu namenimo zmerno vadbo, se bo z majhnim stresnim odzivom preko hormonov odzvalo po zahtevi regeneracije in ravnovesja. Dokler pri količini vadbe upoštevamo številne druge stresorje, ki na nas vplivajo na vsakem koraku, bo vse lepo in prav. Zapletlo se nam bo pri prepogosti in preintenzivni vadbi za naš življenjski slog. Tako telo ne zmore kompenzirati stresa, kar lahko vodi v kronični stres. V tem primeru govorimo o stanju pretreniranosti, ko je v našem telesu stalno povečana koncentracija stresnih hormonov (kortizol) in vnetnih mediatorjev.

Pretirana športna vadba ruši hormonsko ravnovesje, onemogoča in zavira regeneracijo organizma in spreminja presnovne poti. Ker se telo v takšnem stanju ni sposobno vrniti v stanje ravnovesja oziroma homeostaze, se prične rušiti tudi naš imunski sistem. Če telesu ne damo dovolj počitka , bomo na dolgi rok pregoreli in slej ko prej zboleli, morebiti se tudi poškodovali.

Stres odpravljajmo z redno telesno vadbo

Telo se na stresne situacije lahko odzove pozitivno ali negativno. Kadar je stres pozitiven dejavnik v našem življenju, v nas aktivira mehanizem prilagoditve, krepitve, učenja in rasti. Stresor v obliki telesne vadbe je odgovoren za prilagoditev telesa v smislu boljše kondicije. Lahko ga absorbiramo psihično ali fizično, saj ga lahko povzroča popolnoma vsaka aktivnost, ki od nas terja mnogo energije. Zato je pomembno, da stresorjem nismo prepogosto izpostavljeni, saj se mora zaradi tega telo stalno prilagajati in regenerirati.

Ko pa smo določenemu stresu stalno izpostavljeni, je to za nas lahko zelo škodljivo, saj je to neposredno povezano z nastankom srčno-žilnih bolezni in razvojem depresije. Človek s polno stresa ima lahko tudi motnje spanja in hranjenja, volja za telesno aktivnost pa mu upada. Zavedati se je treba, da je telesna vadba pravi odgovor na spopadanje z občasnim zmernim stresom, žal pa se je s kroničnim potrebno spopasti drugače.

Intenzivnost vadbe prilagodimo trenutnim stresnim situacijam

Nekih splošnih priporočil glede optimalne dolžine vadbe in intenzivnosti posameznih aktivnosti ni. Vsa tista, na katera boste naleteli bodo odvisna od starosti, spola, stopnje telesne pripravljenosti posameznika, lastnosti določenih športnih zvrsti in drugih individualnih dejavnikov. Zagotovo pa številne študije potrjujejo, da primerno strukturiran načrt vadbe vpliva na počasnejše imunološko staranje.

Ko se kot rekreativci odločamo o primerni količini telesne vadbe, pogosto spregledamo vse ostale stresne situacije, katerim smo izpostavljeni na drugih področjih, doma, v službi v šoli ali družbi. Ob tem pogosto pozabimo, da naše telo potrebuje regeneracijo. Zato naj načrtovanje vadbe vključuje vse naštete stresne situacije, pri čemer pa ne smemo pozabiti na počitek oziroma zadosten spanec. Torej se pred vsako načrtovano vadbo vprašamo, ali bo moje telo ob dani količini stresa in času za regeneracijo preneslo vadbo.

Ne pozabimo si vzeti čas zase

Stresnih situacij in spanca ne morete nadzirati, lahko pa intenzivnost vadbe prilagodite svoji življenjski situaciji. Če imate dober dan in ste naspani, naredite intenzivni trening. V nasprotnem primeru je potrebno poslušati telo in mu dati premor, ko ga potrebuje. Če imamo na eni strani tehtnice spanec in fizični počitek, potem moramo za ravnovesje poskrbeti tudi za tehnike sproščanja in pravilnega dihanja. Čisto preprosto povedano, vzeti si moramo čas zase.

Da si »odklopimo glavo« je lahko dovolj že vsakodnevni sprehod v naravo. Vsak po svoje usvajamo tehnike sproščanja in dihanja, pomembno je, da se vsak dan očistimo negativih stvari, ki so se čez dan nabrale. Dihanje s prsnim košem dviguje raven adrenalina in posledično aktivira simpatični živčni sistem, medtem ko dihanje s prepono aktivira parasimpatičen živčni sistem, ki poskrbi za stanje počitka in sproščenosti. če se naučimo meditacije in dihalnih vaj, potem zagotovo ne bomo imeli težav s prekomernim stresom.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri