Vejo medicine, ki se ukvarja s preučevanjem tega imunskega sistema, imenujemo imunologija. Poznavanje imunskega sistema je izjemno pomembno za potrebe zdravljenja in iskanje zdravil za določene bolezni.

Imunologija preučuje fiziološko delovanje organizma med boleznijo in tudi, ko je organizem zdrav. Naše telo se brani na različne načine, pri čemer je zelo pomemben imunski odziv organizma, ki je prav tako predmet proučevanja imunologije. V primeru nepravilnega imunskega odziva, govorimo o nepravilnosti delovanja imunskega sistema, kar vodi v različne imunske bolezni.

Imunski sistem nas brani pred raznimi vdori tujkov

Imunski sistem je velikokrat izgovor za naše slabo ali dobro počutje. Ko se slabo počutimo ali se nas lotevajo prehladna obolenja, največkrat krivimo padec imunskega sistema. Če pa naredimo nekaj dobrega za naše telo, v smislu zdrave prehrane in gibanja, pa pravimo, da smo naredili nekaj dobrega za naše zdravje in dvig odpornosti našega imunskega sistema. Imunski sistem pri obrambi našega organizma prepoznava vdirajoče patogene, ki sprožijo temu ustrezen imunski odgovor.

Bakterije in viruse prepoznajo posebni receptorji prirojene imunosti. To so proteini, ki prepoznajo molekule, značilne za mikroorganizme. Ob vezavi aktivirajo imunski odgovor, ki ga najpogosteje prepoznamo kot vnetje. Najprej se aktivira prirojen imunski odgovor, ki ga posameznik pridobi s protitelesi, ki jih običajno pridobimo od matere. Zato je tudi pomembno dojenje v prvih mesecih po rojstvu, ko dojenček preko materinega telesa pridobi ustrezna protitelesa. Aktivacija prirojenega imunskega odgovora v nadaljevanju spodbudi tudi pridobljen imunski odgovor. Takrat sledi tvorba obrambnih celic in protiteles proti mikroorganizmu, ki je okužbo povzročil. Protitelesa zagotavljajo dolgotrajno spominsko zaščito, ki se sproži ob morebitni ponovni okužbi.

Nepravilnosti imunskega odziva organizma

Kot smo že povedali, je najbolj običajen imunski odziv v obliki vnetja. Navzven lahko to občutimo na primer kot vročina, oteklina ali v obliki raznih kožnih izpuščajev. Kadar pa je imunski odziv premajhen ali pa prevelik, takrat govorimo o okvarah imunskega sistema.

Kadar je imunski odziv premalo oziroma pomanjkljivo odziven, takrat govorimo o boleznih pomanjkljive imunske odzivnosti. Najpogostejši vzroki so genetske okvare, virus HIV ali določena zdravila s stranskimi učinki, kot so na primer antibiotiki. V tem primeru pride do manjše odpornost proti nalezljivim boleznim, bolniki imajo pogostejše okvare in dolgotrajnejše okužbe. Na pomanjkljivo imunsko odpornost lahko bistveno vpliva nezmožnost dojenja, fizična aktivnost, motnje spanja ali stres.

Avtoimune bolezni

O njih govorimo takrat, ko je imunski odziv prekomerno odziven. V tem primeru imunski sistem, ki bi moral biti naš zaščitnik, dela čisto narobe in začne napadati naše telo. Imunski sistem prepozna za tujek na primer lastne eritrocite, trombocite ali črevesje. Ker jih prepozna kot organizmu nevarne, jih začne postopoma uničevati, s čimer napada svoja lastna tkiva in organe.

Tipični primer tovrstnega odziva organizma je levkemija, pri kateri gre za rak imunskega sistema, ki napada limfična tkiva. Prekomeren odziv imunskega sistema so tudi razne alergijske reakcije, do katerih običajno prihaja ob izpostavljenost antigenov iz okolja. Imunski odziv se v tem primeru kaže kot otekanje, solzenje, kihanje, pojav kožnih izpuščajev ali anafilaksija, ki je lahko življenjsko nevarna.

Dejavniki tveganja – kako lahko sami vplivamo na imunski sistem

Bolezni imunskega sistema ne moremo preprečiti, lahko pa pomagamo okrepiti imunski sistem, da postane močnejši v boju z mikroorganizmi. Za normalno delovanje imunskega sistema je pomembna uravnotežena prehrana in veliko gibanja. Na drugi strani pa se moramo izogibati sladkanim pijačam, alkoholu, drogam in cigaretam.

Za padec imunskega sistema so odgovorni tudi antibiotiki, ki poleg slabih bakterij uničujejo tudi dobre. Predvsem v zimskem času je pomembno, da ne pozabimo zračiti prostorov, saj s tem preprečujemo kopičenje virusov in bakterij. Med neposredne dejavnike tveganja, ki vplivajo na imunski sistem, uvrščamo tudi telesno kondicijo, psihični stres in pomanjkanje spanja. Z dobro telesno kondicijo se bo organizem hitreje pozdravil, učinki bolezni pa so lahko šibkejši. Psihični stres velja za počasnega ubijalca imunskega sistema, neprespanost pa vodi v splošno kronično utrujenost.

Glede na zgoraj napisano, lahko trdimo, da je imunologija izjemno pomembna veja medicine. Njena odkritja lahko bistveno vplivajo na zdravljenje bolezni in s tem na splošno zdravje celotne populacije. Proučevanje imunskega odziva organizma je za celotno človeštvo izjemno pomembno, saj s tem odkrivamo nepravilnosti v njegovem delovanju in ugotavljanju morebitnih vzrokov. S prepoznavanjem vzrokov, se pojavi tudi večja verjetnost za zdravljenje določene bolezni. Na podlagi prepoznavanja imunskega odziva in preučevanja protiteles, postavlja imunologija tudi temelje pri raznih cepljenjih, pri katerih gre v bistvu za vnašanje umetno inaktiviranih patogenov v telo.