Pred kratkim sem v naših medijih zasledil novico o neki avstrijski raziskavi, ki da je dokazala, kako tisti, ki jedo meso, živijo bolj zdravo od vegetarijancev. Povzeli so jo vsi, na veliko veselje slovenskih mesojedcev.
Zanimivo, spomnim se vsaj nekaj drugih raziskav, ki so dokazovale nasprotno.
Ampak to – jesti meso ali ne – ni tema tokratnega razmišljanja. Govoril bom o tem, kaj storiti z vsemi mogočimi informacijami, ki so nam na voljo, če hočemo nekaj storiti zase oziroma shujšati (in, seveda, živeti bolj zdravo). Pri tem iskanju naletimo na (vsaj) tri večje težave, ki sem si jih drznil poimenovati.
1. Po potrebi
Dandanašnji imamo na voljo približno milijon diet, ki zanesljivo delujejo, med njimi kakšnih 900.000, ki delujejo, ne da bi se nam bilo treba čemurkoli odpovedati, tudi kakšno, ki nas bo poskušala prepričati, da je treba, če hočemo shujšati, pravzaprav jesti več.
Internet in žal posledično tudi papir oziroma TV-zasloni namreč prenesejo vse, in kar se je v prvi inačici nekemu hudomušnežu na drugi strani zemeljske oble zapisalo kot šala, postane par klikov in povzetkov pozneje pri nas znanstveno potrjena resnica.
Z nekaj inovativnega klikanja se da dokazati vse, tudi to, da če boste danes jedli samo meso in jutri samo krompir, ni isto, kot če bi danes pojedli pol obojega in jutri enako.
2. Poiščimo sovražnika in zmagali smo
Ljudje smo nagnjeni k poenostavitvam. Lažje nam je, recimo, verjeti v neko vseprisotno mafijo, ki nam je uničila naša življenja, kot v to, da smo v povprečju leni, ne prav pametni in sploh ne pošteni.
Če gremo k naši temi – poglejmo maščobe.
Do čisto pred kratkim smo verjeli, da so one krive za vse gorje, ki se nam nalaga okrog pasov, pa smo po nalepkah na jogurtih in drugih izdelkih naše predelovalne industrije iskali 0,0 % fat in podobna zagotovila, da nas tista hrana ne bo zredila.
Zdelo se je logično – mast iz hrane gre v mast na mojem telesu. Torej, nič masti v hrani, nič masti na meni.
In so jo nadomestili – s škrobom in drugimi sladkorji in s tem dali, kot se precej pogovorno reče na rodnem mi Štajerskem, 'dreku focn'. Naše butasto telo se kar ne more in ne more navaditi na to, da zadnjih sto let nimamo težav s količino hrane in še zmeraj živi v onih prejšnjih milijonih letih, ko so naši praočetje morali požreti vse, kar so našli, ulovili ali vzgojili, če so hoteli preživeti, in zato vsak višek, sladkorni pa še najraje, takoj pretvori v maščobne obloge.
Zrasle so generacije na sladkorju in ni treba prav daleč, do prve osnovne šole, da vidimo, kako krepčilno deluje kombinacija sladke hrane in računalnikov. Fantje so – po raziskavah, ki jih opravlja Fakulteta za šport – v nekaj letih v teku na 600 metrov pridelali deset dodatnih sekund. (Kar v tem primeru ni v redu.)
3. Vse naenkrat
Ampak, dobro, zdaj to vemo, ne bomo površni, izobrazili se bomo, oborožili z vsemi mogočimi podatki ljudi, ki jim resnično zaupamo, ter si tako sestavili urnik športne vadbe, jedilnik, ki bo upošteval vse mogoča preverjena, pa res preverjena dognanja, izbrali bomo šport, ki bo našemu telesu in cilju najprimernejši, poiskali in kupili opremo, mogoče za začetek tudi osebnega trenerja, nutricionista, zdravnika ... In odnehali, še preden bi se prvič podali na tek, kolo, v bazen ...
Tolikšnih sprememb človeški um, pa tudi telo, preprosto ne preneseta. Človek ne more do nekega dne ležati na kavču in grizljati čips, naslednji dan pa v primerno pronacijskih/supinacijskih supergah z merilnikom srčnega utripa poln polnozrnatih žitaric ... Ko bo tak robocop ugotovil, da ga po dveh tekih samo bolijo noge, debel je pa še vedno, se bo vrnil na kavč.
Kaj storiti?
Trije kratki nasveti, ki sem jih pripravljen zagovarjati pred komerkoli.
Če hočete trajneje shujšati, vam diete oziroma odrekanja ne bodo pomagala. Človek lahko sicer v kratkem času s stradanjem izgubi precej teže, z ohranjanjem takšne pridobitve so pa večji križi in težave. Da o dobri volji in počutju, ko se ti pred očmi prikazujejo pohana kurja bedrca in restan krompir, ti pa ne smeš poseči po njih, ne govorimo.
Pravični bog oče nas je ustvaril, kakršne nas pač je, še zdaleč ne popolne, ampak če nam je dal na voljo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobo, nam jih je dal z nekim razlogom. Kakršenkoli fanatizem na tem področju je bedast. Nobenih čudežnih receptov ali čudežne prehrane ni. (Kaj pa športni dodatki? Kaj pa dodatni proteini? Kaj pa kazein iz sirotke, ki ... ? Ej, govorimo o tem, da bi radi imeli čvrsto rit in ne o nastopu na olimpijadi!)
Kupite superge, obujte jih (pazite na to, da ne bodo pretesne, sicer je pa za začetek vseeno, kakšne so), pojdite z njimi na prvo stezo ali progo in sebi primerno v rahel drnec. In to delajte in delajte in vztrajajte in vztrajajte in čez čas, čez kakšno leto, dve ali tri (pa, saj hitro minejo), boste spoznali, da se nekdanja muka spreminja v potrebo, ki vam bo takole nevsiljivo uredila še vse druge malenkosti – od jedilnika do oblačenja po zadnjih športnih modnih smernicah, če že čutite tovrstno potrebo.
Verjemite mi – brez (kakršnegakoli) gibanja ne bo šlo in z ničimer se ga ne da nadomestiti. Preprosto kot pasulj, bi rekli v nekih drugih časih, in ni ga boljšega, kot je okusen pasulj po daljšem teku.
Tadej Golob, pisatelj, novinar, kolumnist in alpinist, fotografiji: Bor Dobrin, Aleš Pavletič
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
