Kdo bi si mislil, da se bo iz navadne želje po pozerskem vozakanju po vodi izrodilo nekaj tako čudovito adrenalinskega.
Vodnih športov je na tone.
Tudi takšnih zdravih. Ki bojda krepijo ožilje in srce in vam izboljšujejo kondicijo. Na sploh se po njih izvajanju počutite zvečer, ko sedete za mizo in slastno ugriznete v orado, močni (in utrujeni) kot morski lev, drži? A kaj, ko so dolgočasni. Razen če imate na primer med plavanjem okoli trupa privezano krvavo svinjsko polovičko. Ne skrbite, za vas imamo še eno alternativo. Brez morskih psov. Zaradi strahu pred tem, da oglušijo, si ne upajo blizu.
Vodni skuterji
Tale pogruntavščina naj bi prihajala iz Kalifornije. Davnega leta 1971 je namreč Clayton Jacobson kot prvi zmontiral skupaj nekaj, kar je pogojno podobno današnjim stoječim vodnim skuterjem (sicer pa je že vsaj deset let pred njim kanadsko podjetje Bombardier postreglo takrat rahlo nezainteresiranemu trgu z modelom, na katerem je bilo mogoče sedeti – od tod delitev na vsaj dva tipa vodnih skuterjev: stoječega in sedečega).
Claytonov izum, ki so ga v dobrobit odpuljencev, ki ljubijo hitro drčanje po valovih (Jacobsonova jajca so bila pač prepočasna), morali nato izpopolniti hitrosti vajeni Japonci (med prvimi se je tega lotil Kawasaki, ki je tudi zaščitil ime Jet Ski), je zadnja ločnica med varnim plutjem z gumijastimi bananami (ženskemu vreščanju navkljub) in nevarnostjo adrenalinske eksplozije vaše telesne črpalke med tisočerimi pljuski v obraz, požiranjem morske vode, nezmožnostjo ocenitve, ali se na prihajajoči val z zadevo nameravate popeljati vzdolžno ali prečno … In tresk. Pravzaprav te šmentane reči v drobovju hranijo moč vsaj stoterih ‘konjev’. Kako to potegne, je odveč razpravljati. Dovolj, da tudi med padcem sredi najglobljega zaliva mislite, da ste urezali naravnost na res pošteno armirani beton.
A temu športu bi se brez krovne organizacije IJSBA ali International Jet Sports Boating Association seveda slabo pisalo. Norcev na vodi ne bi nihče resno jemal, če ne bi bilo privlačnih tekem, na katerih šprica na vse strani. Danes tako obstaja veliko disciplin, od slaloma pa do ‘freestyla’ in ‘freerida’, kjer pogumu izvajalcev trikov ni videti konca.
Stoje ali sede
Pravi dedci se ne vozijo s sedečimi. No, okej, stoječi so okretnejši in primerni za vse sorte vragolij, a so sedeči hitrejši in imajo prostor za več sopotnikov, khm, deklet. Vendar pa razlika med stoječimi in sedečimi skuterji ni samo ta, da je na stoječih prostor le za enega. Kot že ime pove, je na njih treba stati, krmilo je gibljivo, ker so polpotopljivi, pa je učenje dvigovanja in vožnje stoje precej dolgotrajnejše, kot se zdi na prvi pogled. Najprej je treba osvojiti ročico za plin, potem vožnjo pri majhnih hitrostih in tehniko plezanja na skuter, nato vožnjo kleče in šele povsem na koncu vožnjo stoje. Več kot dovolj dela, da boste aktivno preživeli letošnji dopust, norčije tipa salto mortale pa bodo morale počakati na naslednjega.
Če bolj kot v vragolijah uživate v hitrosti, potem raje izberite sedečega. Zajahate ga podobno kot motocikel in tudi vožnja z njim precej spominja na divjanje z dvokolesnikom. Razlika je le ena – ročice za plin ne privijate, ampak jo stiskate, kot bi hoteli zavirati. Toda ker vodni skuterji nimajo zavor (to delo opravlja upor vode) in ker je varnost na prvem mestu, so se proizvajalci odločili za način odpiranja plina, ki se (vsaj na vodi) zdi varnejši in primernejši.
Glede padcev ne skrbite preveč. Če se ne zgodijo ravno pri vratolomni hitrosti, se vam ne bo pripetilo kaj hujšega. Tudi zaradi zasnove skuterjev. V nasprotju z zunajkrmnimi motorji nimajo propelerskega pogona, ampak jih poganja visokotlačna turbina, ki na dnu na eni strani vsesava vodo, na drugi pa jo bruha ven. Nobenih propelerjev, hvala bogu. Tako vam resnično preostane le še to, da se povsem osredotočite na progo. Predvidevamo seveda, da ste se po branju teh vr-stic opogumili in izpolnili prijavo.
Navodila za vodne dirkače
Prvič: Poglejte v osebno izkaznico - stari morate biti vsaj 16 let!
Drugič: Priskrbite si izpit!
Gospodje, prižgite motorje! Če se še niste prijavili na izziv, a o tem razmišljate, vam priporočamo, da prej vsaj malo potrenirate. Upoštevajte pa predvsem to: z vodnimi skuterji se lahko vozite le v območju od 250 do dva tisoč metrov od obale in izključno podnevi. In držite se spodnjih pravil.
Pravilna izbira
Sedeči ali stoječi ‘jet ski’? Če se vam ponuja možnost izbire in na stoječem še niste stali, ne odlašajte – zagrabite
sedečega.
Varnost ne prvem mestu
Rešilni jopič je obvezen. A če ste divjak, vam svetujemo, da nase nataknete še neoprensko obleko, primerne rokavice ter čevlje, čelado in zaščitna očala.
Spoznajte teren
Izkušeni tekmovalci vedo – zmaga ni (vedno) odvisna le od ‘konjskih’ moči. Pomembna je tudi taktika, zato si pred startom natančno oglejte progo, njen potek in določite idealno linijo.
Pravilna tehnika
Skrivnost dobrega starta je v tem, da se s telesom nagnete naprej. Tako boste v celoti izkoristili moč motorja in preprečili, da bi vas že na začetku vrglo v vodo.
Ne iščite zavor
Jih ni! Ampak to ne pomeni, da se vodni skuter ne bo ustavil. Upor vode je dovolj velik, da plin lahko popustite šele tik pred zavojem in nič prej.
Pogumno v zavoje
Tudi vožnja skozi ovinke ima svoje skrivnosti. Če hočete biti resnično hitri, se s telesom nagnite v ovinek, kot to vidite na motociklističnih dirkah. Tako boste obremenili notranjo stran skuterja, znižali težišče in posledično zmanjšali radij zavoja.
Najboljše je stoje
V razburkanem morju dvignite rit in težo prenesite na stopala. S tem boste preprečili, da bi se udarci valov sproščali na vaši hrbtenici, in uravnotežili svoj položaj.
Po pameti
Pazite, da ne kresnete v vodo, saj se sicer lahko poslovite od zmage.
Rudolf Skok
foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
