Kofein. Že ko slišite samo besedo, se prebudite, kajne? Zaužiti ga ni težko. Toda ali ste se kdaj vprašali, kolikšna je cena takšnega napetega življenja? !
Ivan se je odločil, da se bo poslovil
od poživljajočega alkaloida, preden bi moral pomahati v slovo čemu še pomembnejšemu. Nič takega, boste rekli, saj je tudi vam že uspelo prebroditi dan ali dva brez dišečega napitka. Prav, potem se verjetno še spomnite svojih občutkov.
“Počutim se obupno. Kot da bi imel na prvi popolnoma brezkofeinski dan glavo ves čas v loncu, po katerem kdo neumorno tolče. Sploh se ne morem zbrati in misliti. Vsaj trikrat sem se že tlesknil po licih pa uščipnil vanje, da bi se prepričal, ali sem še buden. Ta vaja je kmalu postala prenaporna. ”
Ura je devet in Ivan je pokonci že polni dve uri. “Brez dvoma sem si že zaslužil pravico do prvega kratkega spanca, toda ne, tako hitro že ne bom spustil rolet. Buden moram ostati vsaj do poldneva. ”
Z glavobolom, zaspan in ob številnih drugih neprijetnih posledicah, ki jih je povzročila njegova brezkofeinska odločitev, nam Ivan razloži, zakaj se je odločil za tako ostro potezo.
Preštejte skodelice
Pitje kave je prijetna navada, razvada in družabni dogodek. Ob kavi prebereš časopis, poklepetaš s prijateljem, rešiš zadrego, najdeš navdih ali morda novo poznanstvo. Nič hudega, dokler je to nekaj skodelic na dan. “Nikoli niti pomislil nisem, koliko skodelic kave na dan resnično spijem, dokler mi ni prijateljica nekega večera očitala, da so štiri popoldanske skodelice dišeče droge odločno dovolj.
Naslednji dan sem na lističu v žepu potegnil črto za vsako popito skodelico. Nad številko ob koncu dneva sem bil šokiran. Le kako so mi stvari lahko tako ušle iz rok, saj delam le še za kavo? ! ”
Ste tudi sebe zalotili, da jutranja kava in tista po kosilu nikakor nista več edini? Kupujete le najmočnejšo, kadar kuhate turško, vsujete še dodatno žličko, povabilo na kavo vedno vzamete dobesedno . . Če bi sinapse vaših možganov lahko primerjali s skupino trmastih mul, potem je kofein tisti korenček na palici, za katerim ves čas hodijo.
Za kosilo je Ivan običajno spil pločevinko ali dve kole, kar ni slišati kritično, kajne. Po končanem delavniku je poskrbel za obnovo kofein-skih zalog, toda ne zato, ker bi ga čakalo misel- no delo, marveč za večjo telesno vzdržljivost. “Preplavati tri kilometre na trening je zame kot nekdanjega aktivnega športnika postala rutina, prav tako tudi obisk bližnje kavarne na poti do bazena.
Kapučino in kola za boljšo sposobnost sta postala del treninga, ” pojasnjuje Ivan. “Na žalost sem se na svojo najljubšo drogo tako navadil, da name ni imela več posebnega učinka. To je bil tudi glavni razlog, da sem se odločil dekofeinizirati svoje telo. Pripravljam se za tekmovanje, na katerem mi uspeh, kljub temu da sem zdaj rekreativec, veliko pomeni. Zato sem se zakopal v izsledke raziskav o vplivu kofeina na športne dosežke. ”
Kofeinsko slepi
V sklepu ene od raziskav nedvoumno piše, da če ste postali imuni na kofein, ga izločite iz svojega vsakdanjika, dokler ne boste zanj spet dojemljivi. Privoščite si ga spet pred tekmovanjem, kajti takrat bo največja verjetnost, da bo odmerek deloval na vas kar najbolje.
Ivanu ni lahko: “No, takšen je tudi moj načrt, čeprav se v tem trenutku počutim kot povožen maček, kot odvisnik. ” Kofein ne deluje na območja v možganih, ki so povezana z nagrajevanjem, motivacijo in navado, in v tem razlikuje se od drog, kot so amfetamini in kokain. Zato vas ne more zasvojiti v takem smislu besede kot heroin.
“Vem, da je šele prvi dan brez kofeina, toda moje telo kar vpije po njem. Toda nujno ga ne potrebuje, še vedno delujem brez težav. Težava je le v tem, da bi se mi po treh urah budnosti neznansko prilegel kratek dremež. ”
Ivanovih deset skodelic kave na dan se morda zdi ekstrem, vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da je prav ta alkaloid daleč najbolj široko uporabljena psihoaktivna snov v svetu in da mu alkohol in nikotin ne sežeta niti do kolen.
Raziskava ameriške nacionalne zveze za kavo je pokazala, da ga uživa 79 odstotkov odraslih. Tudi Slovenci imamo kavo raje kot čaje. Povprečni Slovenec na leto spije dobra dva kilograma in pol kave in skorajda vsi še vedno prisegamo le na kofeinsko kavo. V kofeinski pospešek, ki ga s tem dobimo. pa še niso všteti vsi red bulli in druge energijske pijače, ki nam pridejo pod roke naključno, ob petkovih večerih ali ko je za kavo pač prevroče.
Svet črnih zrn
Kofeinu se le stežka izognemo, saj ga vsebujejo čokoladne tablice, številne tablete za hujšanje, bomboni in blažila, ki jih dobimo brez recepta. Na trgu se je pojavil celo nov žvečilni gumi, ki je kofeiniziran.
Dva dražeja podobne velikosti, kot smo navajeni običajnih žvečilk, vsebujeta 70 miligramov kofeina (količina, ki ustreza skodelici kave), ki postopno prodira skozi žile pod jezikom v kri. Za primerjavo, kava potrebuje vsaj 45 minut, da se v krvi nabere udarna količina kofeina.
Človeštvo je očitno naredilo velik korak naprej, odkar so sufijski svečeniki pripravili prvi kofeinski napitek iz zdrobljenih kavnih zrnc in tekočino uporabili za gorivo med celonočnimi verskimi obredi. Priče tem “divjaškim” dogodkom so bili tudi evropski osvajalci, ki so udeležence poimenovali vrteči se derviši. Po uporabi kave in norenju je danes marsikdo videti, kot bi si čim prej želel postati derviš.
In kako je kofein postal uradna droga človeške rase? Zgodba te snovi rastlinskega izvora se začne z njenim delovanjem na možgane. V no-tranjosti oklepa iz mesa in kosti vsakega človeka množica nevrotransmiterjev in podobnih snovi prenaša interakcije, ki se kakorkoli odražajo v vsem, od spanja do budnosti, od misli do čustev. Nekatere od teh molekul na splošno delujejo stimulativno, druge pa blažijo ali umirjajo živčno aktivnost.
Do pred dvajsetimi let so znanstveniki menili, da kofein nedvomno sodi v kategorijo, ki dela prepih v možganih. Leta 1982 so znanstveniki prišli do revolucionarnega odkritja: molekula kofeina je po strukturi zelo podobna adenozinu, inhibitorni možganski snovi, ki jo je najti v številnih živalih in tudi pri človeku.
Raziskave na živalih kažejo, da je adenozin verjetno somnolent oziroma dejavnik, ki uspava. Kadar potrebujemo spanec, so vrednosti adenozina visoke, kar naj bi bilo za možgane povod, da se želijo izključiti. Dlje ko ste budni, več adenozina se postopoma nakopiči v vaših možganih. Rastoča nasičenost pa se izmenično veže na specializirane adenozinske receptorje, oslabi aktivnost živčnega sistema, vi pa postanete omotični.
Z zadostno količino spanca se snov odstrani iz vašega telesa, kako pa se to zgodi, še ni povsem jasno. Zato lahko naslednji dan začnete z obnovljenimi močmi, če ste seveda spalni davek plačali v celoti. Za čiščenje adenozina obstaja tudi alternativa. Blokirate ga lahko, preden dobi možnost, da vas uspava, za kar poskrbi kofein, ki se veže na adenozinske receptorje, preden tja prispe adenozin. To je podobno, kot če bi v ključavnico zagozdili zobotrebec in bi za ključ zmanjkalo prostora.
Če pogledamo naše telo v celoti, takšno varanje matere narave z nadomestnimi molekulami verjetno ni brez posledic. Kofeinski odvisniki, ki se mu ne moremo odreči dan za dnevom, je verjetno ne bomo odnesli brez kazni, drži? !
Vpliv na zdravje
Raziskave so desetletja skušale odkriti povezavo med količino kofeina in pojavom sodobnih bolezni, med katere sodijo srčno-žilne bolezni in rak, vendar brez uspeha. V sklepu slavne Framinghamove raziskave srca piše, da uživanje kofeina ne vpliva na delež infarktov ali bolezni srca. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v angleški raziskavi, ki je zajela 45. 000 moških.
V norveški raziskavi, v kateri je sodelovalo 15. 000 ljudi, niso našli značilne povezave med uporabo kave in rakom. Mednarodna agencija za raziskavo raka je te ugotovitve potrdila. Ker kofein nima prehranske vrednosti in ni potreben za nobeno fiziološko funkcijo, poleg tega pa ga utrujeni in tisti pod stresom pogosto uporabljajo čezmerno, je padel v nemilost pri zagovornikih čistega življenja.
Posledično številne kavopivce skrbi, da bodo zaradi jutranje kave zašli v zdravstvene težave. Resnica pa je, da niso kava in drugi kofeinski napitki nobeni grdobci, če si jih privoščimo zmerno. Nekaterim zdravstvenim stanjem lahko ti zmerni sunki kave celo pomagajo.
Raziskovalci s Harvarda so nedavno povezali uživanje kofeina z zmanjšanjem tveganja za diabetes tipa 2, lani pa so italijanski strokovnjaki odkrili, da kava lahko zmanjša možnost za pojav raka v ustih ali na požiralniku.
Čustveni učinki
Celo največji kofeinski podporniki pa že dolgo priznavajo, da pri določenih skupinah “uporabnikov” droga lahko izzove neprijetne stranske učinke, denimo napade panike in bojazni. Genska sprememba v receptorju za adenozin je tesno povezana z motnjami panike. Ker vemo, da kofein deluje na receptorje adenozina, je ta sprememba gena povezana tudi z različnim odzivom ljudi na kofein.
Če se na kofein odzivate neobičajno, kakor se sicer odziva skoraj 30 odstotkov populacije, je vzrok za to verjetno biološki. Naj poudarimo, če vam že po zmernih količinah napitka iz dišečih zrn uhajajo tla pod nogami, potem je najbolje, da se mu popolnoma odpoveste.
Korist za možgane
Zagotavljanje začasne ostrine duha je eden od pomembnih učinkov kofeina in njegove uporabnike najbolj privlači. Toda če ste mislili, da lahko z vrtoglavim pospeškom v možganih zablestite na testu za sprejem v Menso, vas moramo razočarati. Razpoložljivi podatki kažejo, da vam kofein ne pomaga do večje pameti.
Zato pa ima močan učinek na zbranost, vendar njegov vpliv slabi, ko se pomikate proti višjim stop-njam kognitivnega delovanja, na primer pri sprejemanju odločitev.
Seveda pa je zbranost pomembna pri večini poklicev, tudi v vojski. V neki raziskavi so 16 pripadnikom ameriških letalskih sil za en mesec odredili čudaški urnik, ki je bil sestavljen tako, da je posnemal delo v izmenah ali “jet leg”. Udeleženci so bili budni 28 ur, naslednjih 14 pa prespali. Ko so bili budni, so možje vsako uro dobili tableto, ki je vsebovala ali placebo ali pa približno 20 miligramov kofeina (približno četrtino skodelice kave).
Rezultati so nedvoumno pokazali, da so tisti, ki so zaužili kofein, vztrajno premagovali skupino s placebom pri različnih testih. Ugotovitve so pokazale še nekaj, in sicer da vstajanje ob vonju po kavi nima pomena. Kofein ima najmočnejši učinek, kadar ga telo dobiva v majhnih, a sčasoma naraščajočih količinah. Težko si je priznati, toda večina nas uporablja kofein povsem narobe.
Kako, narobe? ! Teorija pravi, da so količine uspavalnega adenozina najmanjše, ko se prvič zbudimo, točneje ob času, ko nas večina seže po džezvi. Toda do takrat, ko se začne adenozin kopičiti, kofein jutranje kavice že zbledi. Zato je za vse tiste, ki ste poročeni s kofeinskimi injekcijami, najbolje, da počakate na čas po kosilu, ko se začne količina adenozina oblino povečevati.
Po tem bo vpliv kofeina učinkovitejši in vztrajnejši, če boste zaužili več majhnih odmerkov, recimo četrtino skodelice na uro. Nikakor pa ne pretiravajte, sicer si lahko ogrozite nočni spanec. Za večino ljudi to pomeni, da se je priporočljivo posloviti od kave vsaj štiri ure, preden se odpravijo spat. Preden srknete naslednji požirek, vam moramo zaupati še nekaj – če bi redno vsako noč kakovostno odspali tistih 8, 3 do 8, 4 ure, potem kofeina sploh ne bi potrebovali!
Vztrajnostni vidik
Številne raziskave so pokazale, da ima kofein ergogeni učinek na številne aktivnosti, na primer plavanje, tenis . . Glavni učinek naj bi bil povečevanje vzdržljivosti. Pred dvema letoma objavljena raziskava poroča, da so kolesarji, ki so dobivali kofein, do onemoglosti poganjali pedala veliko dlje od kolegov, ki so jim dali le placebo. Najbolj so bili v prednosti tisti, ki kofeina sicer niso redno uživali.
Strokovnjaki razlagajo, da kofein očitno deluje na motivacijo znotraj samih možganov. Tako vpliva na vaše zaznavanje napora in vam daje občutek, da ne garate tako hudo, kot bi to čutili sicer. Za tak učinek pa ne potrebujete velikanskih količin. Kofein, ki ga vsebujeta dve skodelici kave, je povsem dovolj, da boste do izčrpanja vadili dlje, z večjimi količinami pa ne boste ničesar več pridobili.
Če želite preveriti delovanje kofeina z na primer teniškim dvobojem, ne pozabite, da kava včasih povzroči prebavne težave, verjetno zaradi kislin in drugih snovi, ki se sproščajo med njenim kuhanjem. Zato so primernejša izbira za take primere kofeinski bomboni ali žvečilni gumi, pri katerih kofein postopno, vendar hitro prehaja v kri, želodec pa se ne razdraži.
Čez tri tedne
“Točno tri tedne po zadnji skodelici kave je moj organizem verjetno očiščen kofeina, morda tako čist kot ob rojstvu, ” razlaga Ivan. Glavoboli in želja po zimskem spanju so se po petih dneh kofeinske abstinence polegli in kmalu izveneli. “Počutim se povsem običajno, še več, zdi se mi, da imam energije celo več kot med visokooktansko odvisnostjo. ”
Tekmovanja ni končal povsem z lahkoto, vendar pa zelo uspešno. V pomoč mu je bil načrtovani “sunek” kofeina s kofeiniziranim žvečilnim gumijem. Taktika, ki nikakor ni bila lahka, se je izkazala za uspešno, vendar pa tudi zahtevno za samo telo. V noči med tekmovanjema skorajda ni zatisnil oči, dan po koncu pa je staknil hud prehlad. Kofein verjetno ni neposredno odgovoren za slednje, vendar je očitno, da je bil imunski sistem zaradi nespečnosti in skrajnih telesnih naporov brez moči proti bolezni.
Našteti podatki in Ivanova izkušnja so vam morda dali misliti o vaših kavopivskih navadah. Morda boste kavo zdaj gledali bolj spoštljivo in za vas ne bo le rjava luža v skodelici. Pijte jo zmerno še raje pa skromno, občasno razvajanje s kofeinskim nalivanjem pa si prihranite le za takrat, ko se mora derviš v vas zdivjati.
Mojca Jamnik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
