Hrana vsebuje snovi, ki nas varujejo pred boleznimi. Tem snovem pravimo zaščitne snovi, med katere spadajo vitamini in minerali. Posebno vlogo pa imajo še med prehladnimi obolenji, saj z njimi vplivamo na obrambne sposobnosti telesa.
Če skrbimo za svoje zdravje, torej če smo telesno dejavni in upoštevamo pravila uravnotežene prehrane, pripomoremo k našemu dobremu počutju. Prav na počutje pa vpliva tudi ravnovesje vitaminov in mineralov. Pomanjkanje vitaminov lahko povzroči utrujenost, manjšo zbranost, pomanjkanje energije in brezvoljnost.
Vitamini
so organske snovi, ki so pomembne za normalno delovanje telesa, za uravnavanje presnovnih procesov, za rast, razmnoževanje in pravilno delovanje tkiv in organov. Telo jih ne more pripraviti samo, zato pa jih moramo vnašati s hrano in vedeti, da brez vitaminov ne moremo zdravo živeti.
Vsak dan je treba premisliti, ali jih je telo dobilo dovolj in upoštevati, da ima vsak vitamin v telesu svojo vlogo. Tako ne more noben vitamin nadomestiti drugega. Prav tako pa imajo vitamini pomembno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
Potrebe po vitaminih Da zadostimo dnevni potrebi po vitaminih, moramo zaužiti minimalno 400 gramov svežega sadja in zelenjave. Človeško telo nujno potrebuje 13 vitaminov, ki so razdeljeni v dve skupini:
- vitamini, topni v maščobah, kamor spadajo A, D, E in K,
- vitamini, topni v vodi, kamor spada vitamin C in vitamini skupine B.
Minerali
so snovi anorganskega izvora in so največkrat v obliki soli. Pri odraslem človeku minerali pokrivajo približno 4 odstotke njegove telesne teže. Minerali imajo pomembno vlogo pri gradnji kosti in zob ter sodelujejo pri delovanju encimov in hormonov.
Pri uravnoteženem prehranjevanju – upoštevanju živil po prehranski piramidi, ne more priti do pomanjkanja vitaminov. Vzrok za pomanjkanje vitaminov je vedno posledica enoličnega prehranjevanja, kjer je vključenih premalo živil rastlinskega izvora.
Zakaj so pomembni minerali? Življenjsko pomembnih mineralov je 16, najbolj pomembni pa so: magnezij, kalcij, natrij, kalij, fosfor in železo.
Magnezij
V telesu odraslega človeka je približno 25 mg magnezija, od tega ga je polovica v kosteh in zobeh, malo pa še v mehkih tkivih. Magnezij uravnava živčne funkcije in mišično krčenje. Če se pojavijo mišični krči pri odraslih, so lahko posledica pomanjkanja magnezija.
Kalcij
V telesu odraslega človeka je povprečno kar 1. 200 g kalcija, večina v kosteh in zobeh, le malo pa v živcih, mišicah in v krvi. Koncentracija kalcija v krvi je odvisna od količine vitamina D, ki vpliva na njegovo absorbcijo. Najpomembnejša vloga kalcija je seveda gradnja kosti in zob.
Natrij
V človeškem telesu je približno 60 g natrija in polovica ga je v zunajceličnih tekočinah. Natrij je potreben za normalno delovanje živčnih in mišičnih celic. Poznan je vpliv na krvni tlak, predvsem v sorazmerju s kalijem.
Kalij
V človeškem telesu je približno 160 do 200 g kalija, večina ga je v celicah, le malo pa tudi v zunajceličnih tekočinah. Prenaša živčne impulze in ima vpliv na mišično krčenje, ohranja normalen krvni tlak.
Fosfor
Fosfor je pomemben pri gradnji kosti in zob ter pomembno vpliva na pravilno delovanje srca in ledvic in za prenos živčnih impulzov.
Železo
Potrebno je za tvorbo hemoglobina. Najpomembnejš a vloga pa je oskrba s kisikom.
Upoštevajte, da sami izbirate pot do dobrega počutja!
1. Poskrbite za uravnoteženo prehrano, ki bo bogata tudi z vitamini in minerali, in jo razporedite v pet obrokov.
2. Poskrbite za redno telesno vadbo in se gibajte na svežem zraku – oboje je enako pomembno tudi v zimskem času, saj tako pozimi utrjujemo telo.
3. Izogibajte se prekomernemu uživanju alkohola in kajenju.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
