Sladkarije in naš čustveni odnos do hrane

22. 5. 2012
Deli
Sladkarije in naš čustveni odnos do hrane

Naša čustva so močno povezana z apetitom. Kadar smo jezni, zdolgočaseni ali utrujeni, posegamo po hrani, ki prinaša ugodje, recimo po čokoladi. Želja po taki hrani se ne porodi zaradi lakote, ampak izvira iz otroštva, ko smo se naučili, da kepica sladoleda ali kos torte razveseljuje.

Vprašajte se, ali ne jeste morda zato, da bi potlačili negativna čustva in izboljšali slabo razpoloženje. Če ste jezni, sprostite energijo z gibanjem, na primer s tekom, z gorskim kolesarjenjem ali boksanjem v vrečo, ali pa pojdite pod toplo prho in kričite, kolikor vam poželi srce. In kadar se v službi zalotite, da posežete po čokoladi ali drugih prigrizkih, vstanite od mize za nekaj minut in se sprostite.

Ne pozabite, da s hrano ne boste rešili težav, porodile se bodo kvečjemu nove.

Telo prepozna, kdaj potrebuje hrano, tudi z zaznavanjem količine sladkorja v krvi. Kadar raven krvnega sladkorja pade, postanemo utrujeni in brez energije, kar je močan signal, ki opominja, da moramo jesti.

Sladka hrana povzroča skokovit porast krvnega sladkorja, nato pa silovit padec, kar telo dojame kot znak za ponovno lakoto, pa če hrano potrebuje ali ne. Po daljšem športnem naporu je zaužitje večje količine sladkorja priporočljivo, da se s tem napolnijo mišične in jetrne energetske zaloge.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ