Embalaža obljublja energijski obrok z zdravimi sestavinami in vsemi vitamini, ki jih potrebujete za normalno delovanje telesa. Pa to tudi resnično dobite?
Ne bomo veliko zgrešili, če rečemo, da ste v trgovini zagotovo že kupili škatlo kosmičev. Morda so vas v nakup premamile besede kot so: polnozrnati, zdravi, energijsko polni, za boljši športni nastop … Pobližje preverimo, koliko “zdravja” zares dobite, če si za zajtrk privoščite kosmiče iz bližnje prodajalne.
Študija, ki je bila objavljena v Journal of Public Policy & Marketing februarja 2019, obsega več kot 600 različnih kosmičev, kupljenih v trgovinah. Cilj je bil ugotoviti, ali so trditve navedene na embalaži resnične, na primer “visoka vsebnost vitaminov” in “brez aditivov”. Če to drži, bi se morali od rednem uživanju pokazati dobri učinki, kot je lažja izguba teže, več energije, lažja koncentracija … Izkazalo se je, da kosmiči niso povezani s pozitivnimi spremembami ali napredkom osebe, ki jih uživa. To pa ne ustavi kupcev, da bi nehali posegati po “zdravih” kosmičih, še posebej po tistih, ki obljubljajo sestavo iz celih in polnovrednih živil ali naj bi vsebovali manj sladkorja. Priljubljeni so tudi takšni, katerim naj bi odstranili potencialno nevarno živilo, na primer gluten. Pravzaprav vas lahko doletijo negativne posledice, če gluten prenašate normalno, a ga vseeno izločite iz jedilnika: Nevarnosti, ki jih prinaša brezglutenska dieta, kadar je v resnici ne potrebujete.
Besede na embalaži na kupca vplivajo celo do te mere, da jih okuša na način, kot želijo proizvajalci. Če naj bi bile sestavine lokalno pridelane, imajo kosmiči boljši okus. Ko zasledimo napis “manj sladkorja” in “manj maščob”, imamo občutek, da bomo prej shujšali.
Kaj pa pri nas?
Tudi v naših trgovinah najdemo veliko kosmičev, ki so prej sladica kot zdrav zajtrk. ZPS je pod drobnogled med drugim vzel žitne kosmiče s suhim sadjem, ki naj bi bili bogati z vlakninami. Drži, vendar vsebujejo tudi veliko sladkorja, in sicer od 11 do 24,5 grama na 100 gramov izdelka, kar je več kot tretjina priporočenega dnevnega vnosa sladkorja v telo, ki je 50 gramov, opozarjajo na ZPS.
Dobra novica je, da so bili testirani izdelki bogati z vlakninami in nekateri tudi brez aditivov, zaskrbljujoče pa je, da je večina dobila oceno nezadovoljivo.
Preverili so tudi, kolikšen delež sadja se skriva v različnih izdelkih, kjer bi ga pričakovali. Natančneje so se osredotočili na jagode. Zagotovo ste že opazili čudovite embalaže z velikimi jagodami, ki obljubljajo bolj zdrav in slasten obrok. Ko obrnete embalažo, je slika povsem drugačna - sadja je le za vzorec. V testiranih izdelkih se skriva le do 1,7 odstotka liofiliziranega sadja (posušeno sadje, ki mu je popolnoma odstranjena vsa voda), v nekaterih še manj. Zato naj vas ne zavedejo napisi “ovsena kaša s sadjem” in “granola”. Če želite biti prepričani, kaj postavite v nakupovalni voziček, vedno preverite sestavine.
Vir: ZPS
- Morda vas bo zanimalo: 10 najboljših zajtrkov za hujšanje
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"