Koliko samokontrole imate, je pravzaprav zapisano v vaših genih

Kako vam gredo kaj zaobljube in dolgoročno načrtovanje? Se lahko držite zastavljenih ciljev, čeprav je pot dolga in dolgočasna? Ali ste izredno impulzivni in hitri – čeprav to morda ni vedno najboljše za vas?

Med seboj se razlikujemo po svoji samoregulaciji. Ali če uporabimo izraz, ki vam je verjetno bližji – samokontroli. Ta pomembna sposobnost nadzora svojih notranjih stanj ter vedenja vpliva na vsa področja našega življenja – in postaja vse pomembnejša za spoprijemanje z vedno večjimi zahtevami našega okolja.

Verjetno ste že slišali za eksperiment marshmallow?

Konec šestdesetih let dvajsetega stoletja ga je izvedel psiholog Walter Mischel z ameriške univerze Stanford, po tem, ko je pri svojih hčerkah opazil, da so pri približno štirih letih razvile sposobnost počakati z zadovoljitvijo svojih želja – če jim je bila obljubljena nagrada.

Na podlagi tega eksperimenta je mogoče že pri majhnih otrocih ugotoviti razlike v samokontroli.

Eksperiment, v katerega so bili vključeni otroci iz bližnjega vrtca, je potekal v sobi, v kateri je bila postavljena miza in stol in je prvotno vključeval marshmallow (zato se je poskusa prijelo ime eksperiment marshmallow).

Nad Slovenijo ponovno viden severni sij

Ko se je otrok usedel za mizo, je imel pred seboj tortico, psiholog pa mu je pojasnil naslednje: lahko jo poje takoj, če želi, ali pa počaka in bo nagrajen s še eno tortico. Nato je zapustil sobo in preko videokamere spremljal odziv otroka.

Posnetki poskusa, ki so na voljo tudi na internetu, so neverjetno zabavni.

Najbolj zanimivo je in tudi malce šokantno, da so bile te razlike v samokontroli povezane s široko paleto življenjskih izidov v življenju teh otrok, od uživanja prepovedanih substanc do izobrazbe. Walter Mischel je denimo lahko na osnovi podatkov eksperimenta zelo dobro napovedal, kako bo otroku šlo kasneje v šoli.

Naša sposobnost počakati z zadovoljitvijo svojih želja se je torej izkazala za pomembno pri marsičem.

Zdaj so raziskovalci naredili še en velik korak naprej

V eni največjih študij, ki so jih kdaj izvedli, je mednarodna skupina znanstvenikov zbrala podatke skoraj 1,5 milijonov ljudi in identificirala na stotine genov, ki vplivajo na samoregulacijo. Na podlagi teh ugotovitev so nato ustvarili genetske rezultate, ki kažejo, koliko položajev v genomu je povezanih s samoregulacijo.

Te ocene napovedujejo široko paleto pomembnih življenjskih izidov.

Posamezniki, ki imajo večjo gensko nagnjenost k samokontroli, imajo v otroštvu manj vedenjskih težav, težav z uživanjem substanc, zasvojenostjo, debelostjo in nižjo stopnjo možnosti okužbe s HIV. Verjetneje je, da bodo zaključili študij in se zaposlili, piše dr. Danielle M. Dick, vodja raziskave.

Te ugotovitve seveda ne pomenijo, da je nekaterim ljudem namenjeno, da bodo imeli težave. DNK ni usoda. Pokažejo pa, da naši geni vplivajo tudi na to, kako delujejo naši možgani, kar vpliva na našo naravno težnjo po samokontroli ali impulzivnosti. Kako se ta težnja razvije, ima lahko daljnosežne učinke na vse vidike našega življenja.

Ključno je razumeti svojo naravno težnjo – da se lahko izognete morebitnim izzivom in izkoristite svoje edinstvene prednosti in kreposti, še zaključuje avtorica.