Pogovor med dvema osebama na malici med delovnim časom: "Kaj boš ti? Ej, ne vem. Sej majo tu vse skoz isto. Ja, vem. Ampak neki izberi. Eh, isto bom kot ponavadi. Pico. Pol pejva pa še na sldoled. Ok, zmenjen."
Ljudje smo bitja navade. Ko najdemo nekaj, kar nam ustreza, se tega držimo kot klopi in navade zelo težko spreminjamo. Če nam kdo le predlaga novost, se postavimo v obrambno držo in nikakor ne pustimo, da bi nam tako ljubo navado izpulili iz rok.
Navada je ponavadi tista rešilna bilka, ki se je oprimemo takrat, ko nam za hrbtom stoji tista vsem zelo dobro znana časovna stiska. Ko imamo glavo polno skrbi, ko smo pod stresom in ko smo enostavno preveč utrujeni, da bi se vzeli v roke, pomislili in premislili in sprejeli kakšno novo odločitev.
Vsekakor je to popolnoma naraven odziv in z njim ni nič narobe, velikokrat nam celo pride prav in nas reši marsikatere zadrege. Najbolj očitno se navad držimo pri prehranjevanju. Čeprav doma ponavadi jemo in kuhamo vedno bolj ali manj podobne in lahko rečem celo enake jedi, je slika pri prehranjevanju v restavracijah še bolj enolična. V času malice/kosila se odpravimo v vedno iste gostilne/menze/trgovine in naročimo/pojemo/izberemo/kupimo vedno enake jedi.
Največja težava prehranjevanja v restavracijah je v tem, da so porcije prevelike. In to občutno prevelike. Po mojih izkušnjah so porcije popolne velikosti le za zelo aktivne dvometraše, ki so v službo prikolesarili ali so zjutraj odtekli vsaj 10 kilometrov. Zločina, ki se dnevno izvaja ob metanju hrane v smeti, sploh ne bom načenjala.
Osredotočila se bom le na to, da veliko ljudi, ki se dnevno prehranjuje v menzah, poje enostavno preveč.
Vsakič, ko vas po obroku boli želodec in čutite, da ste pojedli preveč, ste si želodec raztegnili za dodaten milimeter. Po približno dvajsetih minutah, vas bo želodec sicer nehal boleti, a če boste tudi naslednji dan želodec raztegnili še za milimeter, boste čez kak mesec ugotovili, da obroki zunaj niso preveliki. In pojedli boste preveč. Ker teh kalorij s sedenjem za računalnikom nikakor ne boste porabili, se bodo te kalorije zasidrane na vaših bokih, stegnih in navsezadnje tudi na vašem obrazu.
Kako se lahko upremo pritiskom današnje prehrambene industrije?
Rešitev je več. Sit Fit ločevalno dieto lahko prakticirate tudi v restavracijah in menzah. Izberite si samo jedi, ki ustrezajo dnevu diete oziroma natakarja prosite, če vam lahko zrezek postreže z veliko skledo solate namesto krompirja. Še naprej hodite v restavracije/gostilne/menze in pojejte le tolikšen del obroka, da se boste počutili site. S tem načinom boste žal včasih krivi za metanje hrane v smeti.
Lahko še naprej hodite v restavracije/gostilne/menze in pojeste le toliko, da boste siti in preostanek odnesete domov.
S tem načinom boste vplivali na proizvodnjo embalaže, kar pa lahko rešite tako, da s seboj nosite embalažo, v katero vam ostanke zavijejo. Tretji način je, da si hrano pripravljate sami in s tem nadzorujete količino pripravljene in zaužite hrane. S tem načinom boste porabili nekaj časa, boste pa imeli popolno kontrolo nad tem, kaj bo v vašem obroku, kako velik bo in kakšnega okusa bo. Kateri način boste izbrali?
Za vsakršna vprašanja sem vam na voljo. Kontaktirajte me na barbara@sitfit.si, se mi pridružite na Sit Fit Facebook strani in se naročite na Sit Fit mailing.
Preberite še:
- Tedenski jedilnik za gurmansko hujšanje (1. del)
- Tedenski jedilnik za gurmansko hujšanje (2. del)
- Tedenski jedilnik za gurmansko hujšanje (3. del)
- Tedenski jedilnik za gurmansko hujšanje (4. del)
- Zakaj in kako za vedno spremeniti način prehranjevanja?
- Kaj jesti, ko ne vemo kaj jesti?
- Se tudi vi vrtite v začaranem krogu med prehranskimi dopolnili in hitrimi dietami?
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?