Sojino, oljčno, kokosovo, koruzno, sončnično, repično … Nekatera od teh olj so odlična za zdravje, drugim pa bi se morali na daleč izogniti. Veste, katerim?
Marsikdo je prepričan, da je olje, ki nosi oznako rastlinsko, dobro za zdravje. A to še zdaleč ni res.
Olja so živila, o katerih ne vemo veliko. Večina tako imenovanih rastlinskih olj je narejenih iz močno rafiniranega sojinega olja, izdelanega s pomočjo visokih temperatur in visokega tlaka ter z uporabo kemikalij.
Včasih vsebujejo rastlinska olja tudi rafinirana bombaževčeva semena, barvilni rumenik, koruzo, grozdne pečke in še kaj bi se našlo. V večini primerov velja, da rastlinska olja niso zdrava!
Če ste torej nori na predelano ali ocvrto hrano, vedite, da proizvajalci za njeno toplotno obdelavo skoraj zagotovo uporabljajo nezdrava olja. Veliko ljudi pa takšna olja uporablja tudi v domači kuhinji.
Vedeti moramo, da sojino, bombaževčevo, koruzno, grozdno in druga olja večinoma sestavljajo polinasičene maščobne kisline, zaradi česar lahko (zlasti ob prisotnosti toplote in svetlobe) oksidirajo in v njih nastajajo prosti radikali. To pa vodi k vnetjem v telesu in težavam, kot so srčna obolenja, sladkorna bolezen, rak in druge degenerativne bolezni.
Večina zgoraj naštetih rastlinskih olj je že med pridelavo močno rafiniranih, zaradi česar jih lahko uvrstimo med za zdravje škodljiva živila, še preden v njih ocvrete slastnega piščanca.
Če polinasičene maščobe niso predelane in so v naravni obliki (semena in oreški), ne povzročajo vnetij in so zdrave. Pravzaprav sta polinasičeni tudi maščobni kislini omega 6 in omega 3. Najboljša izbira so torej surovi oreški in semena, izogibajte pa se praženim ali kako drugače toplotno obdelanim.
Kot vidite, se je izkazalo to, kar so vam nutricistični strokovnjaki zamolčali – nasičene maščobe so najprimernejše za kuhanje.
Zakaj?
Ker so dosti bolj stabilne in ne povzročajo takšnih vnetij kot polinasičene. Ravno zato so tropska olja, npr. palmino in kokosovo, najboljša za kuho in peko. Čeprav imata ti vrsti olja nekaj malega polinasičenih maščob, v njiju prevladujejo nasičene, ki slabo reagirajo na toploto in svetlobo, ne oksidirajo in ne sproščajo škodljivih prostih radikalov.
Enako velja tudi za naravno maslo (na margarino niti ne pomislite! ), ki je ena izmed najboljših maščob za pripravo pečenih jedi. Ne verjamete? Povprašajte v bližnji indijski restavraciji ali restavraciji harekrišnovcev, v čem cvrejo hrano. Če so avtentični, uporabljajo prečiščeno maslo, imenovano ghi.
Prej omenjena trditev seveda nasprotuje vsemu, kar ste do zdaj slišali iz ust prehranskih strokovnjakov, ki biokemije maščob ne razumejo najbolje. Čeprav so v večini primerov nevtralne, nutricisti zmotno verjamejo, da so nasičene maščobe škodljive za zdravje.
Dobro me poslušajte: nasičene maščobe iz tropskih olj niso škodljive, ampak so za zdravje koristne, saj vsebujejo srednje razvejane trigliceride (MCT), ki jih večini ljudi primanjkuje.
Ena izmed takih je laurična kislina, ki je znana po tem, da krepi imunski sistem. Zadnja leta so ji znanstveniki posvetili veliko pozornosti, saj menijo, da bi lahko bila primerno zdravilo za nalezljive bolezni.
Najboljše maščobe za kuho in peko so naravno maslo oziroma tropska olja, npr. palmino in kokosovo. Oljčno olje (ekstra deviško) je primerno za kuhanje pri nizkih temperaturah, saj je v glavnem mononasičeno in zato le delno stabilno. Sojino, grozdno, bombaževčevo in druga polinasičena olja pa pri segrevanju postanejo škodljiva za zdravje in so zato manj primerna.
Svetujem vam, da uporabljate deviško kokosovo olje, ekstra deviško oljčno olje in naravno maslo.
Vsemu povedanemu navkljub bodite pri uporabi olj varčni. V zmernih količinah so ta olja zdrava, pomagajo pri različnih telesnih procesih (zlasti hormonskih) in zmanjšujejo apetit, pretiravanje pa se vam lahko hitro pozna na maščobnih zalogah.
Mike Geary
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"