Nepravilno merjenje krvnega tlaka in spregledani simptomi pogosto vodijo do zanemarjanja hipertenzije.
Visok krvni tlak oziroma hipertenzijo ima približno vsak tretji odrasli človek. Pravočasno odkrivanje in dosledno zdravljenje sta ključna za preprečevanje srčnega infarkta, možganske kapi in drugih resnih zapletov. Kljub temu se pri diagnosticiranju in zdravljenju hipertenzije še vedno ponavljajo enake napake, čeprav so strokovne smernice jasne.
Ne spreglejte:
- Doc. dr. Jana Brguljan Hitij: “Redno merjenje krvnega tlaka je edina možnost, da izvemo za visok pritisk in preprečimo hude posledice”
- Visokega pritiska ne jemljemo dovolj resno! V resnici je tihi ubijalec
- Kardiolog izpostavlja 3 največje napake pri zdravljenju povišanega krvnega tlaka: nekatere so krivda bolnikov, nekatere pa zdravnikov
Internist Ami Schattner s Hebrejske univerze v Jeruzalemu in Medicinskega centra Hadassah v strokovni reviji The American Journal of Medicine opozarja, da veliko ljudi z visokim krvnim tlakom ostane neodkritih ali nezdravljenih predvsem zato, ker velja zmotno prepričanje, da je zdravljenje hipertenzije preprosto. V resnici pa odločajo prav podrobnosti, ki jih v vsakodnevni praksi pogosto spregledamo.
Težave se začnejo že pri merjenju krvnega tlaka
Ena najpogostejših napak se pojavi še pred začetkom zdravljenja – pri samem merjenju krvnega tlaka. Veliko ljudi in tudi zdravstvenih delavcev se zanaša le na meritve, opravljene v ambulanti, vendar te niso vedno zanesljiv pokazatelj dejanskega stanja.
1. Krvni tlak je v ambulanti previsok, doma pa normalen
Gre za pojav, ki ga poznamo kot "hipertenzijo bele halje". Zaradi stresa ali vznemirjenosti ob zdravniškem pregledu je lahko krvni tlak začasno povišan.
Dolga leta so zdravniki takšne vrednosti pogosto pripisovali zgolj trenutni nervozi. Novejše raziskave pa kažejo, da je lahko "hipertenzija bele halje" zgodnji opozorilni znak za razvoj trajno povišanega krvnega tlaka in večjega tveganja za bolezni srca in ožilja.
2. Krvni tlak je v ambulanti normalen, doma pa previsok
Približno 15 odstotkov ljudi, pri katerih je krvni tlak v ambulanti normalen ali le rahlo povišan, ima tako imenovano "prikrito hipertenzijo".
Pri teh posameznikih krvni tlak naraste med vsakodnevnimi dejavnostmi, pogosto tudi ponoči. Vzroki še niso povsem pojasnjeni, pogosteje pa se pojavlja pri ljudeh, ki so izpostavljeni večjemu poklicnemu ali zasebnemu stresu, predvsem pri mlajših moških.
Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen rednega merjenja krvnega tlaka doma. Več zaporednih meritev v običajnem življenjskem okolju daje veliko bolj realno sliko, hkrati pa bolnika spodbuja k aktivnejšemu sodelovanju pri zdravljenju.
3. Pomemben je tudi krvni tlak ponoči
Po besedah Schattnerja nočnim vrednostim krvnega tlaka namenjamo premalo pozornosti.
Pri zdravem človeku se krvni tlak med spanjem običajno zniža. Če ostane povišan tudi ponoči, se tveganje za srčno-žilne bolezni pomembno poveča. Zato strokovnjaki priporočajo 24-urno spremljanje krvnega tlaka.
Poleg tega se premalokrat preveri, ali je visok krvni tlak posledica druge bolezni ali jemanja določenih zdravil. Tako imenovana "sekundarna hipertenzija" je sicer redkejša, vendar jo je mogoče v številnih primerih odpraviti z zdravljenjem osnovnega vzroka ali z zamenjavo zdravil.
Kako pravilno meriti krvni tlak doma
Pravilna tehnika merjenja je ključna za zanesljive rezultate. Strokovnjaki svetujejo:
- krvni tlak izmerite pred jemanjem zdravil in najmanj dve uri po vstajanju, da se izognete jutranjemu porastu tlaka;
- sedite udobno, hrbet naj bo naslonjen na naslonjalo stola, roka pa podprta v višini srca;
- opravite tri meritve v enominutnih presledkih in prvo meritev zanemarite;
med merjenjem ostanite mirni in ne govorite.
Visok krvni tlak lahko dolgo povzroča škodo brez opozorilnih znakov
Nezdravljena hipertenzija dolgotrajno obremenjuje krvne žile in lahko povzroča poškodbe organov, še preden se pojavijo očitni simptomi.
Najpogosteje prizadene:
- možgane, kjer lahko povzroči drobne žilne poškodbe ali tihe možganske kapi;
- srce, pri katerem lahko pride do zadebelitve srčne mišice, povečanja preddvorov, motenj sproščanja srca ali prikritih motenj srčnega ritma;
- ledvice, kjer se lahko pojavijo beljakovine v urinu in postopno slabšanje ledvične funkcije;
- oči, saj lahko poškoduje in zoži drobne krvne žile mrežnice.
Po Schattnerjevih besedah se takšne posledice pri obravnavi bolnikov še vedno prepogosto spregledajo.
Pri zdravljenju ni pomembna le številka na merilniku
Evropske strokovne smernice, posodobljene konec leta 2024, priporočajo celovitejši pristop. Zdravniki danes stopnje tveganja ne ocenjujejo več zgolj na podlagi izmerjenih vrednosti krvnega tlaka.
Tudi rahlo povišan krvni tlak lahko zahteva zdravljenje, če ima bolnik že prisotno srčno bolezen, je prebolel možgansko kap ali ima okvarjeno delovanje ledvic.
Kot pojasnjuje kardiolog Thomas Voigtländer, predsednik upravnega odbora Nemške fundacije za srce, je treba krvni tlak vedno presojati skupaj z drugimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja.
Za optimalen krvni tlak velja 120/80 mmHg. Vrednost 140/90 mmHg pomeni blago hipertenzijo, pri 180/110 mmHg pa govorimo o hudi hipertenziji, ki zahteva hitro in ustrezno zdravljenje.
Zdravljenje: kombinacija zdravega življenjskega sloga in zdravil
Zdravljenje se ne začne nujno z zdravili. Prvi in zelo pomemben korak je sprememba življenjskega sloga, katere učinek pogosto podcenjujemo.
Strokovnjaki priporočajo:
- zmanjšanje vnosa soli,
- več sadja in zelenjave,
- redno telesno dejavnost,
- zmanjšanje telesne teže,
- opustitev kajenja,
- omejitev uživanja alkohola.
Redno merjenje krvnega tlaka doma, kontrolni pregledi pri zdravniku in dosledno jemanje predpisanih zdravil pomembno prispevajo k uspešnemu obvladovanju bolezni.
Kardiologi opozarjajo, da lahko nezdravljena hipertenzija povzroči možgansko kap, srčni infarkt, raztrganje aorte, možganske krvavitve, zastajanje tekočine v pljučih ter hudo okvaro ledvic. Prav zato sta zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje ključna za ohranjanje zdravja in preprečevanje resnih zapletov.
Vir: jutarnji.hr
