Tisti blaženi občutek, ki vas preplavi, ko lahko pobegnete pred vsemi in vsem, ni samo plod vaše domišljije. Kako do tega pride?
1. Fizična aktivnost povečuje proizvajanje endorfinov
Telesna vadba, ki je ponavadi neločljivo povezana s preživljanjem časa v naravi (pohodništvo, kolesarjenje, vodne aktivnosti), povečuje proizvajanje endorfinov, nevroprenašalcev v možganih, ki so odgovorni za dobro počutje – občutek, ki ga pogosto imenujemo tudi »efekt evforije«.
Če bo vaša raven endorfinov povečana, boste bolj sproščeni, zbrani in mirni.
2. Vitamin D telesu pomaga, da lahko deluje bolj učinkovito
Da se v naravo odpravimo po »malce vitamina D«, je postalo že kar nekakšna mantra. Kako pa vam vitamin D sploh koristi?
Ker pripomore k absorbciji kalcija, izboljšuje tako zdravje kosti kot zob. Poleg tega izboljšuje razpoloženje ter zmanjšuje tveganje za nastanek raka, bolezni srca, kap, diabetes itd. Vitamin D pospešuje tudi krvni obtok in znižuje pritisk, ker sprošča žile.
3. Svež zrak izboljšuje krvni tlak
V onesnaženem okolju oziroma v notranjih prostorih se mora telo močneje naprezati, da dobi potrebni kisik. To posledično dviguje srčni utrip in krvni tlak.
Preverite tudi: Kako zdravi narava in kako dolg sprehod si je dobro privoščiti
Profimedia
4. Naravna svetloba uravnava vaš urnik spanja
Če boste dnevno deležni priporočene doze sonca, boste kot prerojeni in sproščeni, hkrati pa boste telesu pomagali pri proizvajanju melatonina. To je hormon, ki uravnava notranjo uro vašega telesa (kar pomeni, da povzroča zaspanost).
Na predel možganov, ki proizvaja melatonin (češerika), neposredno vpliva svetloba – podnevi je neaktiven, ponoči (v temi) pa začne delovati. Ravno pravšnja količina melatonina zagotavlja krepčilen nočni spanec, zbudili pa se boste prerojeni.
5. S pomočjo naravnega okolja se boste lažje osredotočili
Če boste naprave pustili doma in se odpravili v naravo, se boste umirili, in to iz več metafizičnih razlogov.
Raziskava, ki so jo opravili na medicinski fakulteti Univerze v Wisconsinu, je pokazala, da naravno okolje pripomore k temu, da ljudje pozabijo na vsakodnevni stres ter se osredotočijo na manj škodljive stvari.
Če se boste osredotočili in zbistrili svoj um, se bo tudi telo sprostilo.
6. Možgani bodo tako dobili priložnost, da si odpočijejo in se napolnijo z energijo
Od vse energije, ki jo človeško telo proizvede, možgani zahtevajo 20 odstotkov, to število pa se poveča še za 5-10 odstotkov, kadar se osredotočate na miselni izziv.
Kadar telo počiva, pa se možgani ne ustavijo – vsaj ne na način, ki bi ga pričakovali.
Kadar ljudje podnevi sanjarijo (kar precej lažje dosežemo v mirnem naravnem okolju), pa se možgani nastavijo na način, ki ga znanstveniki imenujejo »privzeta mreža delovanja« (ali DMN). Gre za kompleksno mrežo usklajene komunikacije med različnimi deli možganov, ki je ključna za mentalne procese, ki razvijajo naše razumevanje človeškega obnašanja, nam vcepijo notranje moralne vrednote in pomagajo pri razvijanju lastne identitete.
7. Znižuje raven stresnega hormona
Nedavna raziskava, izvedena na Nizozemskem, je pokazala, da preživljanje časa v naravi in opravljanje ponavljajočih se nalog, kot je denimo vrtnarjenje, bistveno bolj pripomore v boju proti stresu kot katerakoli aktivnost prostega časa.
V sklopu raziskave je morala prva skupina udeležencev po opravljeni stresni nalogi v zaprtem prostoru brati, druga skupina ljudi pa je 30 minut vrtnarila.
Ne samo, da so tisti, ki so vrtnariji, poročali o boljšem razpoloženju kot bralci, ampak je bila tudi njihova raven stresnega hormona kortizola nižja.
Denys Nevozhai | Unsplash
8. V naravi lahko odklopite
Večopravilnost, še posebej v povezavi z elektronskimi napravami, predstavlja vodilni vzrok stresa.
Raziskava, izvedena na Univerzi v Kaliforniji, je pokazala, da so imeli ljudje z dostopom do interneta (zaradi česar so cel dan ves čas dobivali sporočila) višji srčni utrip kot tisti, ki niso imeli dostopa do elektronske komunikacije.
Zato vam lahko tovrstne počitnice pomagajo, da se zares odklopite.
9. Dihanje je naravni telesni mehanizem, ki zmanjšuje stres
Raziskave so pokazale, da lahko tehnike dihanja zmanjšujejo proizvajanje stresnega hormona, hkrati pa telo naučijo, kako naj se na stresne situacije odzove.
Pospešeno dihanje aktivira simpatično živčevje (oziroma odziv »boj ali pobeg«), ki ga aktivira stres ter deluje tako, da dobi telo dovolj energije.
Počasno in globoko dihanje (ki ga vzpodbudi preživljanje časa v naravi) pa stimulira reakcijo parasimpatičnega živčevja, ki nas pomiri. Če se bomo torej malce ustavili v naravi, bomo s tem zavrli naraven telesni odziv na stres in se umirili.
10. Kisik vpliva na vaše dobro počutje
Raven kisika v vaših možganih je povezana z ravnjo serotonina, nevroprenašalca, ki vpliva na vaše razpoloženje, apetit, spomin, socialno vedenje in druge procese.
Če bo vaša raven serotonina previsoka, boste postali razdražljivi in napeti, če bo prenizka, pa boste depresivni. Vdihavanje svežega zraka lahko pripomore k uravnavanju ravni serotonina, hkrati pa povečuje občutek sreče in dobrega počutja.
Kisik, ki vsebuje veliko negativnih ionov in ga najdemo v naravi, zato sproščujoče vpliva na telo. Zrak, obogaten z negativnimi ioni, vzpodbuja možganske valove alfa in povečuje razpon možganskih valov, kar ustvarja vsesplošen učinek jasnine in miru, zato se boste naslednjič, ko se boste odpravili na pohod k slapu, tako resnično sprostili.
11. Tudi bakterije v prsti lahko povečajo vašo raven serotonina
Pomirjajoči učinki narave pa ne izvirajo samo iz svežega zraka, temveč tudi iz tal. Raziskava, ki so jo opravili znanstveniki na Univerzi v Koloradu (v Boulderju), je pokazala, da lahko Mycobacterium vaccae, neškodljiva bakterija, ki je v prsti precej pogosta, učinkuje kot naravno sredstvo proti depresiji, ker povečuje sproščanje in presnavljanje serotonina v predelih možganov, ki so odgovorni za kognitivne funkcije in razpoloženje. Poleg tega lahko omenjena bakterija zmanjšuje tudi vnetna stanja v imunskem sistemu, s čimer lajša vrsto težav, od bolezni srca do diabetes.
Preberite tudi:
Tukaj pa preverite:
Profimedia
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"