Jod ima ključno vlogo pri ohranjanju dobrega zdravja. Kot osnovni element za gradnjo hormonov žleze ščitnice vpliva na številne procese v telesu in je potreben za normalno rast ter razvoj vseh celic in tkiv.

Ščitnica ima pomembno vlogo pri uravnavanju metabolizma in je ključnega pomena za razvoj možganov. Za pomanjkanje joda so še posebej občutljive nosečnice in njihovi dojenčki, saj je razvoj možganov najbolj intenziven v prvih treh mesecih nosečnosti.

Jod je mineral, ki je v našem telesu v zelo majhnih količinah. Človeško telo ga ne more proizvajati, zato je potreben reden dnevni vnos. Jod je sestavni del hormonov žleze ščitnice, ki uravnavajo mnogo pomembnih biokemijskih reakcij, kot sta sinteza beljakovin in encimska aktivnost, ki so ključnega pomena za presnovo, obenem pa so potrebni za pravilen razvoj kosti in živčnega sistema pri zarodku in otroku.

Jod ima pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah, normalnem delovanju ščitnice, ohranjanju zdrave kože in pri sproščanju energije pri presnovi. 

Jod je mikrohranilo, vendar je njegova vloga izjemna, ko gre za naše splošno zdravje. Poleg tega, da se leta uporablja kot antiseptik in dobro protibakterijsko in antiseptično sredstvo, najnovejša odkritja kažejo, da ima jod obrambno lastnost, kadar gre za hujše in bolj zapletene bolezni. Povzroča zatiranje oziroma programirano odmiranje rakavih celic.

Najpogostejši simptomi pomanjkanja joda so:

• Kronična utrujenost
  To je posledica neaktivnosti ščitnice. Opazili boste drastičen upad energije ne glede na ustrezno količino spanja.
  
  
• Naglo povečanje telesne teže.
  Če telesu ne zagotovite ustrezne količine joda, je delo presnove moteno. V tistem času telo precej počasneje hrano pretvarja v energijo in prihaja do kopičenja maščobe. 
  
  
• Povečana občutljivost za mraz.
  Navadno se povezuje z upočasnjeno presnovo. Ker se aktivnost metabolizma upočasni, se krvni obtok upočasni, zaradi česar postanemo preveč občutljivi za mraz.
  
  
• Suha koža.
  20 odstotkov skupnega joda se sprošča v koži, zlasti na področju znojnih žlez. Zaradi pomanjkanja joda je proces znojenja otežen, koža pa postane suha in razdražena.
  
  
• Prebavne težave.
  Pomanjkanje joda moti prebavni sistem in poslabša krčenje mišic v trebuhu, kar lahko povzroči kronično zaprtost.
  
  
• Slabo razpoloženje.
  Pomanjkanje joda povečuje tveganje za nastanek hipotiroidizma. Dejavnost ščitnične žleze je tesno povezana z razpoloženjem, zato lahko hipotiroidizem povzroči razvoj simptomov, podobnih tistim pri depresiji.
  
  
• Tanki in suhi lasje.
  Motnje delovanja ščitnice otežujejo prenos hranil v lase in nohte. Brez ustreznega vnosa joda lasje postanejo tanki in suhi, nohti šibki in krhki.

Odrasli nujno potrebujejo 150 mikrogramov joda na dan, medtem ko je potreben dnevni vnos joda za nosečnice dvakrat večji.

Prisotnost joda

Joda je največ v morski hrani (modre ribe, alge), tudi v svežih jabolkih, zeleni solati in integralnem kruhu ter v manjših količinah v mlečnih izdelkih.

Ne smemo pozabiti na jodirano sol. Pomanjkanje joda še posebej tvegajo tisti, ki se izogibajo uživanju jodirane soli. Med bolj ranljivimi skupinami so tudi kadilci, saj so pri njih potrebe po jodu večje. 

Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije so živila, soljena z jodirano jedilno soljo. Priporočena dnevna količina soli za odrasle (5 g) zagotavlja približno 100 µg joda oz. približno 65 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle.

Čezmeren vnos joda

Obstaja pa tudi nevarnost čezmernega vnosa joda, do katerega lahko pride predvsem zaradi uživanja morskih alg, z jodom obogatenih živil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo jod. Zgornja dopustna meja vnosa joda za odraslega človeka je 600 µg. Podobno kot pri prenizkem vnosu
tudi pri previsokem vnosu joda pride do golšavosti, povečane ravni TSH in hipotiroidizma.