Sočne, sladke in polne koristnih hranil: jagode so veliko več kot okusen dodatek k sladici. Vsebujejo vitamin C, vlaknine in antioksidante, zaradi katerih si zaslužijo mesto na vašem jedilniku.
Najraje jih jemo kar same, odlično pa se znajdejo tudi v jutranji ovseni kaši, jogurtu ali smutiju. Čeprav jih pogosto povezujemo predvsem s sladkim okusom, jagode vsebujejo razmeroma malo sladkorja in prinašajo številna hranila, pomembna za naše telo.
Pomagajo zaščititi celice
Jagode vsebujejo antioksidante, med njimi vitamin C in antocianine, ki jim dajejo značilno rdečo barvo.
Antioksidanti pomagajo nevtralizirati proste radikale. Če se ti v telesu prekomerno kopičijo, nastane oksidativni stres, ki lahko poškoduje celice in prispeva k razvoju različnih kroničnih bolezni. Jagode so zato lahko koristen del raznolike prehrane, s katero podpiramo zdravje.
Prispevajo k normalnemu delovanju imunskega sistema
Ko pomislimo na vitamin C, se pogosto najprej spomnimo na pomaranče in limone. A tudi jagode so njegov bogat vir: skodelica jagod vsebuje približno 98 miligramov vitamina C, kar za večino odraslih pokrije dnevne potrebe.
Vitamin C med drugim podpira delovanje imunskih celic, ki sodelujejo pri obrambi telesa pred povzročitelji bolezni. Porcija jagod sicer ne zagotavlja, da ne boste zboleli, lahko pa pomaga zagotoviti hranila, ki jih imunski sistem potrebuje za svoje delovanje.
Podpirajo zdravje srca
Antocianini v jagodah so zanimivi tudi zaradi morebitnih koristi za srce. Opazovalne raziskave so večji vnos teh spojin povezale z manjšim tveganjem za srčni infarkt.
Vendar to še ne dokazuje, da so za manjše tveganje odgovorne prav jagode. Ljudje, ki uživajo več sadja in drugih živil z antioksidanti, imajo lahko tudi sicer bolj zdrave navade.
Jagode so torej dober del srcu prijaznega jedilnika, največ pa šteje celoten življenjski slog.
Vsebujejo spojine, ki jih raziskujejo v povezavi z rakom
Antioksidanti v jagodah so predmet raziskav zaradi svojih morebitnih protivnetnih učinkov in vpliva na procese, povezane z razvojem rakavih celic.
Pri tem je pomembna previdnost: uživanje jagod ni dokazano sredstvo za preprečevanje ali zdravljenje raka. Lahko pa so del raznolike prehrane, bogate s sadjem, zelenjavo in drugimi rastlinskimi živili.
Zagotavljajo folat, pomemben za nastajanje novih celic
Jagode vsebujejo tudi folat oziroma vitamin B9. Skodelica ga zagotovi približno 40 mikrogramov oziroma okoli desetino dnevnih potreb odraslega.
Folat sodeluje pri nastajanju DNK in presnovi aminokislin, ki so gradniki beljakovin. Posebej pomemben je v zgodnji nosečnosti, ko poteka intenziven razvoj ploda. Jagode prispevajo k njegovemu prehranskemu vnosu, ne nadomeščajo pa priporočenega dodatka folne kisline ob načrtovanju nosečnosti in v nosečnosti.
Sladka izbira z malo sladkorja
Si zaželite nekaj sladkega? Jagode so lahko okusen prigrizek ali dodatek obroku. Skodelica vsebuje približno 7 gramov naravno prisotnega sladkorja, poleg tega pa še okoli 3 grame vlaknin.
Če z jagodami nadomestite del sladkarij ali sladico z veliko dodanega sladkorja, lahko zmanjšate njegov vnos in hkrati zaužijete več koristnih hranil.
Kako jih pogosteje vključiti v jedilnik?
Za uživanje jagod ne potrebujete zapletenih receptov. Poskusite jih:
- dodati navadnemu jogurtu ali ovseni kaši
- zmešati v smuti
- narezati na polnozrnat toast s skuto
- vključiti v zeleno solato
- postreči ob palačinkah ali jih pojesti samostojno.
Zunaj sezone so praktična izbira tudi zamrznjene jagode, predvsem za smutije, kaše in sadne prelive.
Majhen trik, da bodo dlje ostale sveže
Sveže jagode se hitro pokvarijo, zato jih operite šele tik pred uživanjem. Odvečna vlaga namreč spodbuja razvoj plesni.
Hranite jih v hladilniku, v posodi, obloženi s papirnato brisačo, po možnosti v eni plasti, da se ne bodo mečkale.
Za več jagod na jedilniku je včasih dovolj že majhna sprememba: pest ob zajtrku ali skodelica za popoldansko malico. Tako vsakdanjemu obroku preprosto dodate okus, barvo in koristna hranila.
Vir: health.com
