"Samo malo sem napihnjena" in druge laži, ki sem si jih govorila o sindromu razdražljivega črevesja

"Priznanje: Že od poznih najstniških let imam sindrom razdražljivega črevesja."

"Trenutno sem skoraj 30-letna učiteljica v srednji šoli in še vedno se skušam navaditi življenja s tem sindromom. To je pravzaprav največkrat prikrita diagnoza, o kateri ljudje raje ne razpravljajo, saj je pogovor o straniščih sramoten. Vključuje vrsto sprožilcev in težav, ki se dogajajo na stranišču: od napihnjenosti, do bruhanja in driske.

Tukaj je 5 laži, ki sem si jih dolgo govorila o sindromu razdražljivega črevesja:

1. Lahko pijem kavo.

Obožujem kavo! Ne krivim je, da je moj sprožilec razdražljivega črevesja, kriva pa je tega, da diši tako omamno in me hitro zasvoji. Ljudje, ki nimajo težav s črevesjem, brez težav spijejo jutranjo kavo in spodbudijo prebavo (saj veste, kaj mislim).

Jaz te spodbude ne potrebujem. Če spijem skodelico kave že zjutraj, mi da prav hitro vedeti, da moram TAKOJ na stranišče, oziroma da moram biti v neposredni bližini. Zato z jutranjo poživitvijo in zalogo energije zame ne bo nič.

Še strožja pravila za najbolj znane pornografske platforme

2. Sem samo malo napihnjena.

Je to PMS, sem spila preveč tekočine ali se moj trebuh odziva na nek mlečni proizvod, ki sem ga zaužila čez dan? To je precej frustrirajoče, saj vedno ne morem ugotoviti, kaj je razlog moje napihnjenosti, da bi se temu lahko v prihodnje izognila.

Če imam srečo, se z napihnjenostjo soočim že zjutraj in lahko izberem dovolj udobna oblačila, ki bodo prekrila moje stanje. Kadar nimam te sreče, me napihnjenost doleti sredi dneva, ko nosim kakšno oprijeto obleko ali hlače. In to ni tista navadna napihnjenost, ki jo občutimo po obroku - je precej boleča in običajno jo spremljajo plini z neprijetnim vonjem ...

3. Vse je v moji glavi.

Včasih si je lažje predstavljati, da si vse skupaj samo domišljam. V to me potegnejo dnevi, ko nimam nobenih simptomov in težav. Lahko počnem karkoli, jem in pijem brez skrbi. Vštejte me v večurni izlet brez stranišča, v dolgo vožnjo z avtobusom ali ogled znamenitosti po tujem mestu!

Že naslednji dan preživim na stranišču veliko preveč časa in lažni občutek svobode takoj izgine. Nezanesljivost tega sindroma me spravlja ob pamet, posebno ko morem odpovedati načrte.

4. Ignorirala bom vse skupaj.

Velikokrat sem težave z mojim trebuhom ignorirala. Vsaj začasno.

Nekateri mi boste rekli, če sem že preizkusila dieto z izločanjem. Ali neke čudežne kapljice, ki pomirijo želodec. In moja najljubša zjava: preveč si pod stresom.

Ne, vedno ne morem dati na pavzo svojega življenja! Včasih se pač raje spoprimem s posledicami, ki sledijo mojim denanjem. Spijem velik kozarec vode in nekako zdržim, šele doma pa se ukvarjam z vsemi težavami. Tako pač je.

5. Stranišča so zabavna.

Ne, nikakor. Ni zabavno, ko mi zmanjka toaletnega papirja. Ali ko moram najti nekoga, ki me bo nadomestil v razredu, medtem ko se spopadam s svojimi težavami. In ko moram prekriti čudne zvoke iz mojega trebuha v javnosti.

Zabavno je le takrat, ko se vrnem domov in grem KONČNO lahko na SVOJE stranišče. Ahhh ta zasebnost!

In, kaj sedaj?

Bila sem že pri mnogih dietetikih, neuropatih, imela sem nešteto pregledov ... Moje stanje ni nevarno in redko. Želim le, da se o njem začnemo končno pogovarjati. In če me boste kdaj poklicali po telefonu ... se verjetno javljam s stranišča."