Presenečeni boste, da so naslednja vedenja povsem običajna, a lahko naredijo veliko škode v odnosu z vašim otrokom.
Se prepoznate v katerem od teh vedenj? Nič zato, tudi starši so (ste) samo ljudje, ki delajo napake. Poskrbite le, da ne boste tega počeli pogosto.
S čim starši nezavedno krhajo odnos z otroki?
1. Zatrejo otroke, ko pokažejo samostojnost
Verjetno vsak starš želi, da otrok postane čim prej samostojen, a hkrati je težko gledati, kako hitro odrašča in vsaj na videz ne potrebuje več staršev. Potem pa je tu še strah pred poškodbami, padci in neprijetnimi situacijami, skozi katere ne želite, da bi se podal vaš otrok.
Zato se pogosto zgodi, da na primer otrok prevzame pobudo in želi pripraviti kosilo. "Bom jaz" ali "ti si še premajhen" ali "opekel se boš" pove zaskrbljena mati. Namesto tega lahko rečete: "bodi previden", "lahko mi pomagaš pri tem", "premešaj in dodaj sol" ...
2. Drugim pripovedujejo o tem, kar otrok pove zaupno
Med otrokom in staršem mora vladati posebna vez zaupanja, saj bo le tako otrok priznal tudi napačne odločitve, težke trenutke in prosil za nasvet, ko se bo našel na razpotju.
Zato nikakor ni primerno, da družinskim prijateljem razlagate na primer o tem, kako se je otrok zaljubil, dobil slabo oceno, prekršil kakšno pravilo ... To naj ostane med vami, dokler otrok ni sam pripravljen spregovoriti na glas.
3. Najprej povprašajo po njihovem dnevu
Otroke takoj po vrtcu ali šoli začnejo spraševati, kako so se imeli, ali so se naučili česa novega, kaj so imeli za kosilo ... To lahko hitro izpade kot neprijetno zasliševanje. Ponudite tudi vpogled v svoj svet in najprej povejte, kaj zanimivega ste počeli sami, šele potem spodbudite otroka, da govori o svojem dnevu. Bodite vzor.
4. Ne jemljejo resno njihovih problemov ...
Otrokovi problemi se v primerjavi z vašimi zdijo izjemno majhni. Kaj je slaba ocena napram financam, odločitvam o prihodnosti, selitvi, odnosu s partnerjem ... Vendar to še ne pomeni, da lahko zato otrokove težave ignorirate ali mu enostavno rečete, naj jih reši sam. Vedno mu prisluhnite in po potrebi pomagajte najti rešitev ali ga spodbudite in dajte vedeti, da ste vedno ob njem.
5. ... Ali pa jih konstantno sprašujejo, kaj je narobe
Tudi vam verjetno ne bi bilo prijetno, če bi vas nekdo čisto vsak dan ali v vsaki stresni situaciji vprašal, kaj je narobe. Potrebujete nekaj časa za premislek in čas, da se s težavo spopadete po svoje.
Enako potrebuje otrok, pa čeprav vam je težko gledati, kako ga nekaj pesti, pa vam ne zaupa, kaj. Največ, kar lahko naredite, je, da gradite na zaupanju tako, da otrok vedno ve, da se lahko obrne na vas. Namesto tega ga lahko najprej povprašate po tem, kako so njegovi prijatelji in mogoče poveste, kako se sami počutite, kadar imate v službi veliko dela.
6. Ko otrok pove nekaj pomembnega, ne prekinejo dela
Kolikokrat ste svojemu otroku rekli nekaj podobnega: "kar govori, saj poslušam" in ob tem sesali, pomivali posodo, plačevali položnice? Vsak trenutek ni primeren, da bi prekinili z delom in prisluhnili otroku (npr. v avtu, med delom od doma ...), a ko to lahko storite, mu v celoti prisluhnite.
V nasprotnem primeru lahko daste vtis, da otroka ne cenite dovolj, ali da to, kar ima povedati, za vas nima nobene vrednosti.
7. Dopustijo, da razpoloženje vpliva na odnos
Kadar imate težek dan v službi, se ne počutite dobro ali je dan pač slab zaradi drugih razlogov, niste vedno pripravljeni na igro z otrokom. To je povsem razumljivo.
Obstaja pa velika razlika, kako mu to poveste. Kaj se vam zdi bolje?
a) "Pojdi se igrat v svojo sobo, mar ne vidiš, da sem slabe volje?"
b) "Trenutno se slabo počutim, se lahko igrava pozneje?"
Način, kako mu nekaj sporočite, je zelo pomemben.
- Preverite tudi Zakaj so močne ženske pogosto čustveno izžete? ali pa Kako pomagati osebi, ki ima panični napad
Vir: Bright side
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?