Vloga starševstva je zahtevna, a čudovita hkrati. Tudi zelo pridni otroci imajo včasih svoje muhe in se vedejo neprimerno. Veste, kaj storiti v takšnem trenutku?
Dajemo nekaj primerov grdega vedenja in primernih reakcij, s katerimi lahko umirite otroka.
Moraš oditi v posteljo.
Ali pospraviti igrače, narediti domačo nalogo, ugasniti televizijo. Ker ste ena od glavnih avtoritet v otrokovem življenju, je nujno, da podate jasna navodila in pri nekaterih stvareh ne date izbire. Tu ne bodite preveč prijazni in ne recite na primer:
- Meniš, da je sedaj tvoj čas za spanje?
- Ne bi bilo bolje, da bi ugasnil televizijo in šel ven?
- Bi lahko naredil domačo nalogo?
Kadar ne želite dodatnih razprav in pojasnjevanj, zakaj otrok mora nekaj storiti, besede izrecite odločno in ne pustite prostora za upiranje. Vztrajajte pri svojem in ne popuščajte, saj tako gradite disciplino in se izogibate potencialnim težavam.
Se splača tako obnašati?
Če se držite tega, kar rečete, ste verjetno otroka za slabo vedenje že kdaj kaznovali. Ko se naslednjič prične tako vesti, ga ustavite in vprašajte, ali se mu to zares splača. Spomnite ga, kaj se je zgodilo nazadnje in ga spodbudite, da še enkrat premisli. S tem mu date priložnost, da postane odgovoren, se umiri in ravna drugače. Prvič in drugič morda ne boste uspešni, sčasoma pa vam bo fraza pomagala, da vodite otroka do lepega vedenja in zatrete izpade že na začetku.
Rada bi rekla da, vendar …
Včasih bi radi ugodili prošnji otroka, vendar o tem še premišljujete, saj so vmes drugi dejavniki, ki bi lahko kaj preprečili. Če se otrok začne pritoževati, jokati in izsiljevati, mu situacijo preprosto pojasnite:
- Rada bi rekla da, vendar ne želim sama pospravljati po koncu aktivnosti.
- Lahko gremo, vendar moram prej končati gospodinjska opravila.
- Dovolim ti, vendar mi moraš najprej dokazati, da si odgovoren.
Tako bodo otroci ugotovili, da ste naklonjeni predlogu, vendar morajo za to storiti kaj dobrega. Iz tega lahko ustvarite dobro navado in miselnost, da morajo tudi sami kaj prispevati, da bi lahko prišli do končnega cilja.
Ne razumem te.
Pri tem upoštevamo, da ste otroka že naučili (ga učite) vljudne in spoštljive komunikacije. Ko se torej prične pritoževati in ne veste natanko, kaj želi od vas, mu to povejte. Od njega pričakujte razločen in spoštljiv odgovor. S tem ga učite, da pritoževanje in jok z namenom izsiljevanja pri vas ne bosta našla mesta, zato se ju bo otrok posluževal vedno manj. Enako bodo ravnali, ko se bodo pogovarjali z drugimi ljudmi.
Kako bi se počutil, če bi ti to rekla jaz?
Kot starš si verjetno prizadevate, da bi otrok spoznal, da mora z drugimi ravnati tako, kot bi sam hotel, da drugi ravnajo z njim.
Kadar imate težave s tem, da se do drugih vede neprimerno, je nasilen ali izreče kaj nesramnega, ga kar takoj postavite v čevlje drugih: kaj bi storil, če bi mu vi rekli enako? Večkrat, kot ga boste s tem soočili, prej se bo začel zavedati, da mora druge tretirati tako, kot je dobro tudi zanj.
Ne.
Kratka beseda z velikim pomenom, ki ste jo že kdaj izrekli. Pa je delovala? Verjetno ne vedno. Otroci vedno ne razumejo pomena besede “ne”, zato jo morate predstaviti kot nekaj, o čemer se ne pogaja. Bodite pozorni na naslednje:
- Ko izrečete ne in otrok začne kričati, ostanite mirni in ne povzdigujte glasu. Z dvobojem vpitja ne boste dosegli ničesar.
- Imejte pripravljeno kratko pojasnilo, ko bo otrok vprašal “zakaj” (npr. ker je nevarno).
- Ne dovolite, da bi vas otrok prepričal v nasprotno s prošnjami in jokom.
- Če se otrok razjezi, ga pustite dokler se ne umiri in se šele potem pogovorite.