Ko bo otrok naslednjič imel izpad, ga skušajte umiriti s to Montessori tehniko

Če imate doma majhnega otroka, potem veste, da se izbruhom jeze in kričanja ni moč popolnoma izogniti. Lahko pa vplivate na to, kako boste takrat ravnali.

Občasni izbruhi pri otrocih so neizogibni, vendar starši odločate vsaj o tem, kako se boste odzvali. Od tega je odvisno, ali bo otrok še naprej trmaril in se bo stanje poslabšalo, ali pa bo bolje in se bo počasi umiril.

Preverite tudi: Zmerno med prazniki: prevelika doza čokolade je lahko usodna!

No, seveda je nekaj razlik v tem, kaj storiti, če ima otrok izpad doma ali v javnosti. Poglejmo, kaj pravi Montessori tehnika:

Izbruh doma:

Bodite potrpežljivi in prisotni

Če je možno, se skupaj z otrokom usedite na tla, vendar ga ne ogovorite in se ga ne dotikajte. Če gre za varnost, seveda naredite vse, kar je potrebno, da ga obvarujete. Ne naredite ničesar, s čemer bi sporočali, da si želite le, da vsa ta intenzivna čustva minejo in se boste lahko vrnili k opravkom.

Vzemite si čas

Očitno otrok drži v sebi čustva, ki morajo priti na plan, zato mu dajte priložnost, če le lahko. Drugače bodo izbruhnila kasneje. In če boste vmes otroku ugovarjali ali mu podajali logične razlage, bo vse skupaj trajalo še dlje.

Pogovor in tolažba

Ko se otrok umiri in čustva niso več tako intenzivna, mu ponudite pogovor in tolažbo. Mogoče bo še vedno jokal, vendar tišje in z veliko manj energije kot prej. Dajte mu objem, poljubček na lička, stisnite ga k sebi. Sami veste, kaj najbolj potrebuje. Naj ve, da ga imate radi tudi takrat, ko mu je hudo in ne le, ko ocenite, da je priden.

Potem mu povejte, da njegova čustva niso slaba in se o njih pogovorite. Pokažite razumevanje o tem, zakaj je prišlo do izpada. Naj otrok poskusi poimenovati, kaj je čutil.

Vsi ti napotki so izvedljivi v situaciji, ko imate dovolj časa, da vse spustite iz rok in se posvetite samo otroku. A ker vedno to ni možno, ravnajte, kot pač lahko. Če bo zmanjkalo časa za pogovor, to naredite v avtu ali kasneje, ko boste lahko.

V javnosti:

V javnosti je malce težje, ko otrok doživlja izpad, saj smo običajno obremenjeni s tem, kaj si bodo mislili drugi. Če je možno in imate voljo ter čas, lahko naredite enako, kot bi doma (torej po zgornjih napotkih). Ker pa velikokrat to ne gre, je tu nekaj drugih napotkov:

Ocenite situacijo

Kako blizu je otrok izbruhu jeze? Ga še vedno lahko s čim zamotite ali ga nasmejite? Če menite, da lahko, to takoj storite in ne čakajte, da bo izbruh v polnem zamahu. Globoko vdihnite in izdihnite stres, ki se je v tistem trenutku začel nabirati v vas.

Skušajte preusmeriti pozornost

Kadar lahko, preusmerite pozornost z izbruha na nekaj drugega, čeprav tega ni dobro pogosto početi. A kadar ste v trgovini, je bolje tako. Recite npr. da potrebujete pomoč, ker ste pozabili, kje je kakšen izdelek. Ali mu dajte na izbiro dve možnosti in naj on odloči, kateri kruh boste jedli. Ko ste zunaj, mu od blizu pokažite rastline, kakšno živalsko sled, luknjico, mravljišče ...

Izpad jeze pričakujte kasneje

V otroku se še vedno skrivajo čustva, ki jih ni moral izraziti, ker ste ga preusmerili drugam. Zato imejte čez dan v mislih, da bo morda imel izpad kasneje. Če boste vztrajali s pogovori po razbrujenju, se bo čez čas naučil obvladovati svoja čustva. Vendar je to dolgotrajen proces, zato ne pričakujte, da bo že naslednjič veliko bolje.

Če ne morete preprečiti izbruha v javnosti:

Poiščite varno mesto

Tako vam kot otroku bo nelagodno, če bo opazil, da je potem ko se umiri še vedno v središču pozornosti zaradi svojih čustev. Zato se skušajte umakniti kam na stran, kjer ne bo toliko ljudi. Ne počnite tega v jezi in nikar ne očitajte otroku, da vam je pokvaril dan. Povejte mu, da se bosta umaknila nekam, kjer bosta lahko sama.

Tam se lahko pogovorita, objameta in naredita, kar je potrebno, da lahko nadaljujeta tam, kjer sta ostala.