Prva 3 leta zelo vplivajo na nadaljnje otrokovo življenje, zato je pomembno, kaj takrat naredite.
Včasih bi bilo najlažje, če bi otroci prišli z nekakšnimi navodili, kajne? Ne glede na to kako se pripravite na dojenčka, vas marsikaj preseneti, ko ta dejansko pride na svet. Novopečeni starši boste potrdili, da prva leta kar "zletijo" mimo, a vseeno je pomembno, kaj takrat počnete z otrokom. Poglejmo, kaj naj bi naredili v prvih treh letih.
Tehnika Montessori, ki jo je razvila Maria Montessori pravi, da je otrokov razvoj odvisen od okolja, v katerem odrašča, nekatere ključne stvari pa se zgodijo že v prvih treh letih njegovega življenja. Res da se tega obdobja ne spominjamo, ali so spomini zelo megleni, vendar so vtisi pomembni za nadaljnje življenje.
Samozavest in koncentracija
Po montessori pedagogiki naj bi imel otrok do 6. leta starosti um, ki vpija in se uči s čutili. Po šestem letu postane intelektualni raziskovalec. Iz tu izhaja informacija, da lahko v prvih treh letih razvije predvsem dve lastnosti: samozavest in koncentracijo.
Samostojnost je ključna za nadaljnji razvoj dobrih osebnih mehanizmov, ki mu pridejo prav pozneje v življenju. Samozavest se krepi že s tem, da npr. otroku dovolite, da se prosto giba po prostoru, sam vrže ali ujame žogo oziroma s svojim trudom doseže cilj pri kateri drugi igri.
V zgodnjem otroštvu lahko že zaznate težave s koncentracijo.
Ko otroci želijo raziskovati, kaj opazovati, se igrati ali početi nekaj drugega, jih običajno prekinjamo in s tem onemogočamo, da bi se česa novega učili in skoncentrirali na določeno stvar.
Za samostojnost poskrbite s tem, da pohištvo in ostale stvari čimbolj prilagodite otroku. Če bo obešalnik na njegovi višini, se bo lahko sam slekel in preobul. Če bo omara na njegovi višini, bo lahko iz nje sam vzel oblačila, pospravil igrače ... Z nizke mize bo lahko vzel pripomočke za pripravo prigrizka.
Opazujte otroka
Včasih so starši do otrok preveč zaščitniški, ali pa se jim mudi in nimajo časa za opazovanje. Kadar le lahko, pustite otroka, da sam izkusi predmete, določene situacije, se obuje ali obleče - tudi če bo trajalo vsaj trikrat dlje kot običajno. Tako se otrok kognitivno razvija. Ne pozabite, da je zanj vse novo in nenavadno, ne le igrače, pač pa vsa okolica, ki ga obkroža.
Včasih morate otroka samo opazovati in mu dati čas. Za to ne potrebuje na tone igrač, preveč izbire ga lahko celo moti in odvrne od koncentracije (glejte prejšnjo točko).
Disciplina
Otroka ne disciplinirajte s fizičnimi kaznimi ali prepovedmi, vsaj glede na Montessori vzgojo. Namesto tega ponudite alternativo: dajte otroku dve ali tri izbire. Poglejmo primer.
Otrok pravi, da ne bo jedel kosila. Vprašajte ga, ali bo pripravil mizo za kosilo, ali mu pri tem pomagate. Zaposlite njegov um in ga zamotite, da ne bo razmišljal o tem, da ne želi jesti.
Viri: Zadovoljna.rs
Prisluhnite aktivni podkastu! 🎧
V tokratni epizodi Aktivni podkasta je z nami Ana Zrimšek, strokovnjakinja na področju prehrane žensk v obdobjih zanositve, nosečnosti in po porodu. Posameznice v omenjenih obdobjih usmerja k boljšim prehranjevalnim navadam in jim pomaga pri reševanju težav, ki jih prinesejo posamezna obdobja.