Predstavljajte si, da gre za nekaj, kar je 21-krat večje od Slovenije! Da, tako hudo je. Da, tako hitro gre naše človeštvo v pogubo ...
Znanstveniki po vsem svetu so v četrtek z zaskrbljenostjo potrdili, da je bila letošnja zima za Arktiko zgodovinsko slaba. Obseg morskega ledu, ki običajno v marcu doseže svoj letni vrhunec, je bil najmanjši, odkar so pred 47 leti začeli beležiti satelitske podatke! Ta rekordno nizka rast zimskega ledu je neposreden dokaz hitro napredujočih podnebnih sprememb, ki že imajo in bodo še imeli globalne posledice.
Po podatkih ameriškega Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu (NSIDC) je obseg arktičnega morskega ledu letos dosegel vrhunec 16. marca, in sicer le 14,33 milijona kvadratnih kilometrov. To je približno 80.000 kvadratnih kilometrov manj kot prejšnji najnižji zimski vrh iz leta 2017 – razlika, ki je velika približno toliko kot Kalifornija.
"Zaradi višjih temperatur led dobesedno izgine. Morski led je izjemno občutljiv – pri eni stopinji nad ničlo je še vedno zmrznjen, pri dveh pa že voda," je povedal znanstvenik Walt Meier, eden vodilnih strokovnjakov za spremljanje morskega ledu.
Jennifer Francis iz raziskovalnega centra Woodwell Climate Research Center je dodala, da gre za še en alarm, ki ga ne bi smeli preslišati: "zginjajoči morski led je opozorilni sistem – kaže na številne spremembe, ki jih morda ne vidimo, a že vplivajo na naš svet."
Strokovnjaki opozarjajo, da se Arktika segreva kar štirikrat hitreje kot ostali deli sveta. Posledično se zmanjšujejo temperaturne in tlačne razlike med severom in jugom, kar slabi curkasto zračno gibanje – jet stream. To pa pomeni več zastojev vremenskih sistemov, močnejše nevihte in dolgotrajne padavine, tudi v zmernih pasovih.
"Zimsko segrevanje nad Arktičnim krogom vpliva na širše vremenske vzorce – tudi pri nas, daleč stran od Arktike," je poudarila Julienne Stroeve z Univerze Manitoba.
Znanstveniki opozarjajo, da ni le količina ledu tista, ki skrbi – tudi njegova debelina se tanjša, kar pomeni, da bo lahko poleti še hitreje izginil. Čeprav nizka raven zimskega ledu ne pomeni nujno rekordno nizkega poletnega minimuma, so trendi vse bolj zaskrbljujoči.
Posledice izginjajočega ledu so že tu. Vse manjši in tanjši morski led močno vpliva na populacijo polarnih medvedov, ki ostajajo brez lovišč. Poleg njih pa se z ledenimi površinami borijo tudi tjulnji in ribiške skupnosti, ki so od njih odvisne.
Največji zabeleženi obseg arktičnega morskega ledu je bil leta 1979 – takrat je znašal 16,64 milijona kvadratnih kilometrov. Od takrat je Arktika pozimi izgubila za površino, primerljivo s Pakistanom.
In trendi so vse bolj jasni – vseh pet najmanjših zimskih obsegov morskega ledu se je zgodilo po letu 2015.
Tudi na drugem koncu sveta, na Antarktiki, ni nič bolje. Ta mesec je južni pol skoraj podrl rekordno nizko raven morskega ledu – končal je na drugem mestu, kar pomeni, da smo letos zabeležili najmanjši skupni globalni obseg morskega ledu, odkar obstajajo meritve.
"Gre za zgodbo dveh polov, ki vsak na svoj način kričita – nekaj ni v redu," je sklenil Meier. Znanstveniki pozivajo, da je zdaj zadnji čas za resne ukrepe. Vsaka stopinja segrevanja šteje.
