Zgodba bolgarskega smučarja Alberta Popova je vse prej kot enostavna. Za njim je veliko odrekanja in garanja ter resno srečanje s smrtjo.
"To je uresničitev sanj. Pomeni vse – trdo delo, vsa leta stran od družine, ko sem prestajal težke treninge," je po zgodovinski zmagi na nočnem slalomu v Madonni di Campiglio povedal 27-letni Albert Popov, ki je pred desetimi leti za las ušel smrti v grozljivi prometni nesreči, ki je vzela življenje nekdanjemu slovenskemu smučarju in trenerju Dragu Grubelniku.
Zmaga predstavlja prvo zmago Popova v svetovnem pokalu in prvo za Bolgarijo po 45 letih, ko je zadnjič slavil karizmatični Petar Popangelov, tekmec Križaja in Kuralta, ki je tudi umrl v prometni nesreči.
Drago Grubelnik je bil v času nesreče trener v bolgarski reprezentanci, ob tragičnem dogodku, na cesti med vznožjem ledenika Rettnbach in krajem Sölden na avstrijskem Tirolskem, pa sta bila z njim v avtomobilu še trener Dimitrom Hristovim in 17-letni Popov. Oba Bolgara sta jo odnesla z nekaj zlomi, slovenski olimpijec pa je v bolnišnici v Murnau umrl.
Albert ima Grubelnika v lepem spominu.
Za Sportal, športni del Siola, se je takole spominjal slovenskega trenerja, ki je bil velik prijatelj Jureta Koširja: "Drago je bil prijeten fant. Vedno se je smejal. Še več, s svojim humorjem je skrbel, da je bilo prijetno tudi njegovim sogovornikom. Cenil sem tudi njegove trenerske vrline. Njegovi treningi so bili kakovostni. Veliko sem se naučil. Žal mi je, da ga ni več med nami. Pogosto mislim nanj. Skorajda vedno, ko stopim na smuči."
Preberite še: