Ko so delavci odstranili plast zemlje, jim ni preostalo drugega, kot da odložijo orodje in pokličejo pristojne organe.
Gradbišče jedrske elektrarne Sizewell C v britanskem Suffolku se je iz prizorišča tehnološkega napredka čez noč spremenilo v prizorišče ene najbolj osupljivih in hkrati srhljivih arheoloških najdb zadnjih let. Medtem ko so delavci pripravljali teren za novo cesto, ki bo služila elektrarni, so naleteli na nekaj, kar je sprva vzelo sapo celo izkušenim strokovnjakom.
Pod plastmi zemlje se niso skrivale le običajne kosti, temveč nekaj veliko bolj mističnega. Odkrili so kar 1400 let stare ostanke oseb kraljevega rodu, ki so tam počivale v nenavadno ohranjenem stanju, kakršnega arheologi redko vidijo.
Najbolj presunljiv del odkritja niso bile same kosti, saj je kislost tamkajšnje zemlje poskrbela, da se organski ostanki niso ohranili v svoji klasični obliki. Namesto tega je narava ustvarila nekaj skoraj umetniškega in hkrati strašljivega: v pesku so ostale popolne peščene silhuete. Te sence preteklosti so do potankosti ohranile obrise teles pokojnikov, kot bi šlo za fotografski negativ smrti. Med enajstimi odkritimi grobovi je en še posebej izstopal. V njem so počivali ostanki dveh oseb knežjega stanu iz sedmega stoletja, ob njiju pa so ležali orožje in celo popolnoma opremljen konj, pripravljen na poslednjo ježo v onstranstvo.
Prizor, ki ga je opisal Len Middleton, vodja projekta pri Oxford Cotswold Archaeology, spominja na filmski scenarij. Peščeni obrisi so bili tako podrobni, da so raziskovalci lahko razbrali položaj teles in predmetov, čeprav fizičnih ostankov skoraj ni bilo več. To "pokopališče senc" je bilo skrbno umeščeno na vidno točko v pokrajini, kar priča o pomembnosti tam pokopanih ljudi. Odkritje ponuja fascinanten in redek vpogled v življenje, verovanja in moč zgodnjih srednjeveških skupnosti, ki so nekoč naseljevale obalo Vzhodne Anglije, hkrati pa nas opominja, kako tanka je meja med preteklostjo in sedanjostjo.
A presenečenj na tem območju še ni konec. Izkazalo se je, da lokacija jedrske elektrarne leži na pravi časovni kapsuli, ki zajema neverjetnih 36.000 let človeške zgodovine. Poleg grobov so arheologi našli dokaze o neandertalcih, redko hrastovo lestev iz železne dobe in celo zakladnico iz 11. stoletja. Slednja vsebuje več kot 300 srebrnikov, zavitih v svinec in blago, ki jih je nekdo verjetno v naglici zakopal kot varnostno zalogo v času družbenih nemirov, a se ponje nikoli ni vrnil. Vsaka plast zemlje na tem območju pripoveduje svojo zgodbo, od prvih kmetovalcev pred 6000 leti do težkih pogojev urjenja med drugo svetovno vojno.
