Ena najbolj odmevnih zgodb letošnjih olimpijskih iger v Parizu je zagotovo polemika okoli alžirske boksarke Imane Khelif.
Imane Khelif so lani diskvalificirali na svetovnem prvenstvu zaradi neizpolnjevanja meril na testih za primernost spola, a na olimpijskih igrah lahko nastopa, saj Mednarodni olimpijski komite (MOK) ni sprejel argumentov in vprašljivega testa Mednarodne boksarske zveze (IBA). Enako velja tudi za Tajvanko Lin Juting.
Nastop boksark na olimpijskih igrah je dvignil veliko prahu in mnogi gledalci so po družbenih omrežjih izražali svoje nestrinjanje z nastopom omenjenih boksark. Pojavile so se celo govorice, da je Iman transspolna oseba, kar pa se je kasneje izkazalo za laž.
Ne spreglejte:
- Te 3 stvari Finci počnejo drugače od nas in zaradi tega so najsrečnejši narod na svetu
- Ta simptom srčnega infarkta mnogi ignorirajo: če občutite tak okus v ustih, se takoj posvetujte z zdravnikom
- Je skrivnost v hrani? Razkrit jedilnik olimpijske legende, ki v Parizu medalje pobira kot za šalo
"Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo pojavil takšen primer"
Biolog Tim Prezelj je v podkastu SOS-odmev povedal, da vprašanje spola v svetu športa ni nič novega. S tem so se veliko ukvarjali pri atletiki, po njegovem mnenju pa je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bodo takšne polemike pojavile tudi pri drugih športih.
"Načeloma so ta vprašanja, sploh v športu že nekaj let aktualna. To sploh ni presenečenje, vsaj zame ne, pač pa, da se je to preselilo še v neke druge vode. Mogoče je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo pri boksu pojavil takšen primer," pravi biolog. "Vemo, da so v atletiki ta vprašanja aktualna že več kot deset let. Tudi sama atletika ima področje pravno in skozi dokumente, ki sem jih gledal, zelo dobro urejeno. Imajo v bistvu zelo natančne in dobro definirane akte in pravila, kar se tiče pač različnih parametrov, ki jih spremljajo glede uvrstitve posameznika ali posameznice v določeno kategorijo."
Atletika, plavanje in kolesarstvo so edini trije olimpijski športi, pri katerih so natančno določena merila za razvrščanje športnikov v moško ali žensko kategorijo. Preostali športi se držijo smernic MOK-a, ki upošteva določen spol ob rojstvu in navedbe v potnem listu ter prve razvrstitve v tekmovanja.
"Načeloma se vsakemu čisto pravno že ob rojstvu določi spol: moški ali ženska. V več kot 95 odstotkih primerov to ni problematično. Imamo pa tudi primere, ko je to malce težje in se razvrščajo na podlagi meril, tako da se vsakemu določi spol. To še ne pomeni, da ni, recimo, interspolnih posameznikov, a ni nujno, da so tako identificirani," pravi Prezelj.
"V biologiji je pri številnih vrstah spol čisto drugače definiran ali pa določene vrste so take, ki sploh nimajo moški, ženska, ampak so recimo tudi hermofroditske vrste ali pa so partenogenetske. Bistvo biologije je variabilnost. V resnici se veliko ukvarjamo z biotsko pestrostjo, in ta pestrost je prisotna na vseh ravneh biološke organizacije. Tudi na področju spola," pojasnjuje biolog.
V primeru Imane Khelif se je v javnosti veliko omenjalo transspolnost, a je pomembno poudariti, da gre za primer interspolnosti, in ne transspolnosti.
"Potem ko se izpostavijo tovrstni primeri, se začnemo o tem bolj spraševati in ukvarjati z njimi. Seveda so primeri transspolnih oseb nekaj popolnoma drugega, kakor pa recimo interspolna biologija," opominja Prezelj. V epizodi je predstavil tudi osnovne lastnosti spola, kromosomske prednosti in vlogo družbe ter kulture.
Celotni epizodi podkasta lahko prisluhnete TUKAJ.
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec