Znani morski biolog razkriva, kaj se v resnici dogaja pod gladino Jadranskega morja in zakaj bi morali zvoniti vsi alarmi.
Hrvaški morski biolog, izr. prof. dr. sc. Petar Kružić z zagrebške naravoslovno-matematične fakultete, je v svoji nedavni kolumni za portal Morski.hr opozoril na zaskrbljujoče vplive marikulture (gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene) na občutljiv morski ekosistem Jadrana. Njegove besede so jasne in neposredne: "Ne širite in ne odpirajte novih ribogojnic. Trenutno počnemo vse narobe!"
Povod za tokratni zapis je bila napoved širjenja ribogojnic ob vzhodni obali otoka Cresa, kjer je načrtovana vzpostavitev novih gojišč rib in školjk na površini do 75 hektarjev. Lokalno prebivalstvo se tej zamisli upira, saj se boji, da bi utegnilo uničiti tamkajšnje naravno bogastvo in kakovost življenja.
"Naše morje smo polnili s kanalizacijo, fekalijami s čolnov, z zemljo ob umetnem nasipavanju plaž, zdaj pa ga polnimo še s hranili iz ribogojnic. In ko morje 'zacveti' ne le spomladi, temveč vse do zime, se čudimo, da podmorje izginja," je zapisal Kružić. Opozarja, da gre za preplet različnih oblik onesnaženja, vsako zase pa ima uničujoč vpliv, ki se sešteva.
Kružić priznava, da je zaradi prevelike količine ribolova in upada klasičnega ribolova umetno gojenje naravnih virov potreben. Vendar opozarja, da se k problematiki pristopa brez premisleka: "Normalno je, da Hrvati pretiravamo v vsem – tudi pri postavljanju kletk. Če bi bilo mogoče, bi jih postavili v vsako uvalo."
Kot pravi, je razlika med zdravim in obremenjenim morskim okoljem vidna že z enim samim potopom.
Znanstvenik se ob tem sprašuje, kako dolgo bomo še dovoljevali brezglavo širjenje dejavnosti, ki trajno spreminjajo obraz Jadrana. "»Ohranjati moramo to, kar so nam pustili naši predniki. O tem, kako smo pred leti skoraj dovolili vrtanje nafte in plina ob obali, tudi nismo pozabili, kajne?"
V svojem pozivu ne naslavlja zgolj politikov, temveč tudi javnost. Prepričan je, da bi morala biti prioriteta trajnost in zdravo ravnovesje med turizmom, gospodarskimi interesi in varovanjem narave. Opozarja, da "ni dovolj, da delamo študije, te morajo biti poštene, kakovostne in iskrene".
Zdi se, da je znanstvena skupnost čedalje bolj zaskrbljena zaradi kumulativnih pritiskov na Jadran – od turizma in nepremičninskih špekulacij do neregulirane infrastrukture in prehitro rastočih gospodarskih dejavnosti, kot je marikultura. In čeprav so koristi kratkoročne, je škoda lahko dolgoročna. Zato dr. Kružić zaključuje: "Zdaj je čas, da začnemo skrbeti za zdravje Jadrana. Malo je treba – predvsem pa je treba pravočasno reči: dovolj je."
Novo na Metroplay: "Intuitivno prehranjevanje nima pravil, ima pa določene smernice" | Sanja Nartnik