Številne moti predvsem to, da so vse skupaj izvedeli šele ob zelo, zelo podrobnem pregledu računa.
Nemški kupci Lidla so v zadnjih dneh opazili novo postavko na računu, ki je sprožila precej burne odzive. Gre za en cent – nizek znesek, a simbolnega pomena. Od zdaj naprej plastične vrečke za sadje in zelenjavo v Lidlovih poslovalnicah v Nemčiji niso več brezplačne.
Novost je v javnost najprej pricurljala preko družbenih omrežij. Uporabnik TikToka, ki se predstavlja kot Der Filialleiter in naj bi bil vodja ene izmed poslovalnic Lidla, je v videu povedal: "Zgodilo se je – zdaj tudi v Lidlu plastične vrečke za sadje in zelenjavo stanejo 1 cent." Portal Fenix Magazin je poročal, da se je sprememba že pojavila na računih nekaterih kupcev, a je bila tako neopazna, da so jo mnogi opazili šele ob natančnem pregledu.
Medtem ko Lidl zaračunavanje vrečk utemeljuje z varovanjem okolja in zmanjševanjem uporabe plastike, so se na spletu hitro pojavili cinični in jezni komentarji: "En cent za malo plastike? Brez mene!", "Upam, da se hecate," in celo "Kmalu bomo plačevali vstopnice za trgovino."
Podobne ukrepe so že prej uvedli tudi v drugih verigah, denimo v Kauflandu, ki prav tako spada pod trgovsko skupino Schwarz. Tudi tam so kupci morali začeti plačevati za vrečke, še preden je bilo to javno bolj jasno komunicirano. Pri T-online opozarjajo, da je bila komunikacija Lidla pri tej spremembi pomanjkljiva in za marsikoga zavajajoča.
A čeprav Lidl v tej potezi vidi majhen korak k večji trajnosti, se mnogi sprašujejo o njenem dejanskem vplivu. Nemška organizacija za zaščito narave NABU ukrep označuje kot zgolj simboličen. Njihova strokovnjakinja poudarja, da so lahke plastične ali papirnate vrečke še vedno precej manj sporne kot embalaža, v katero je sicer pogosto zavito sadje – plastični ovoj naj bi bil celo sedem- do osemkrat bolj materialno potraten.
Lidl je sicer že leta 2019 v sporočilu za javnost napovedal zmanjševanje plastične embalaže v svojem asortimanu, a se zdi, da kupci tovrstne spremembe sprejemajo le, če so jasno predstavljene in podprte z dejanskim napredkom pri zmanjševanju plastike tudi na drugih področjih.
Čeprav en cent ni veliko, je simbol tega koraka v očeh številnih precej večji – predvsem kot vprašanje zaupanja, transparentnosti in resnosti okoljskih zavez velikih trgovcev. Ob vsem tem se seveda lahko upravičeno vprašamo: kdaj bo takšna novost postala realnost tudi v Sloveniji?
