Zakaj tega moški danes skoraj ne počnejo več?
Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor je eden najstarejših zborov v Mariboru in deluje že 80 let. Jubilej bo obeležil s koncertom 25. aprila v Dvorani Union. A tako kot drugim moškim pevskim zborom se tudi temu redčijo vrste, deških zborov po besedah dolgoletnega člana zbora Francija Pivca že zdavnaj ni več.
Moški pevski zbor Slava Klavora je povezal ljubitelje zborovskega petja v mariborski tekstilni tovarni leta 1945 pod vodstvom Jožeta Laha, dirigenta predvojnega zbora Jadran, ki so ga ustanovili pribežniki s Primorske. Nastalo kulturno-umetniško društvo so poimenovali po narodni junakinji Slavi Klavori.
V osmih desetletjih je zbor po navedbah Pivca združil 400 pevcev in na več kot 2500 nastopih zapel več kot 700 različnih pesmi domačih in tujih skladateljev. "Veliko je prispeval k slovesu slovenskega zborovskega petja in k temu, da je Maribor pojem v svetovnem zborovstvu kot najbolj razširjeni umetniški dejavnosti," je zapisal v prispevku za ponedeljkov Večer.
Ob tem je opozoril na splošen osip moških pevskih vrst v zadnjih letih. "Rezultat je vedno manj odraslih moških zborov in hudo razredčene tenorske in basovske vrste v mešanih zborih," je povedal.
"Vse dobrobiti zborovskega petja očitno ne zaležejo, da bi se v njem moški udejstvovali v enaki meri kot ženske, ki tako ali tako znajo živeti bolj zdravo. Že zdavnaj ni več deških zborov, v zadnjih desetletjih pa je na sploh postalo število fantov v šolskih zborih že skoraj zanemarljivo," še pravi Pivec.
Predsednik društva Moški pevski zbor Slava Klavora Jože Pibernik je za STA potrdil, da je to velika težava moških pevskih zborov. "Člane je zelo težko pridobiti," je dejal.
Njihov zbor ima trenutno 29 članov, njihova povprečna starost je 76 let. Letno imajo pod trenutnim umetniškim vodstvom Branke Janc Radmilovič od 15 do 20 nastopov, vaje pa v prostorih mariborske Karantene.
"Izvajamo različno glasbo, od klasike, romantike do sodobnih avtorjev. Izvajamo tudi partizanske pesmi, za kar smo od lani vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, skupaj s Partizanskim pevskim zborom in zavodom Novi kombinat," je povedal Pibernik.
Ljudje po njegovih besedah še vedno zelo radi poslušajo zbore, Pivec izpostavlja tudi številne koristne učinke udejstvovanja v zborovskem petju. "Dobro zapeta pesem, ki navduši publiko, je za pevce vir samozaupanja in enakovredne vključenosti v skupnost. Zborovsko petje je prilagodljiva, poceni in učinkovita intervencija za bolj zdravo okolje starejše populacije," je zapisal. (sta)
