Nekateri filmi, pri katerih je sodeloval, so še danes izjemno priljubljeni tako med mladimi kot tudi starimi.
Umrl je režiser Iztok Tory, poroča spletni portal MMC RTV Slovenija. Sodeloval je pri ustanovitvi Gledališča Glej in režiral tamkajšnjo prvo uprizoritev, Kasparja Petra Handkeja. Režiral je tudi v drugih gledališčih po Sloveniji. Pomemben ustvarjalni pečat je vtisnil RTV Slovenija, kjer je delal do upokojitve. Sodeloval je pri več filmih.
Iz gledališke režije je diplomiral leta 1972 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že v času študija je sodeloval kot asistent pri filmu, na radiu, televiziji in v SNG Drama Ljubljana. Leta 1970 je sodeloval pri ustanovitvi Gledališča Glej, njegova zadnja režija v Gleju je bila prav tako Handkejeva igra Varovanec hoče biti varuh. Režiral je tudi v SNG Drama Ljubljana, Slovenskem mladinskem gledališču, Lutkovnem gledališču Ljubljana, Prešernovem gledališču Kranj pa tudi novogoriškem in celjskem gledališču.
Z 12 režijami je pustil močan pečat v Šentjakobskem gledališču, v katerem je bil izjemo dejaven predvsem v 70. letih minulega stoletja, kot prvo je leta 1969 režiral igro za otroke in mladino Mogočni prstan Frana Milčinskega. "Zaradi izjemnega pedagoškega in inovativnega pristopa pri svojem delu je bil med članicami in člani Šentjakobskega gledališča zelo priljubljen," so zapisali v Šentjakobskem gledališču.
Močan ustvarjalni pečat je vtisnil tudi RTV Slovenija. Sodeloval je pri oddajah Mednarodna obzorja, ustvaril več dokumentarnih filmov pa tudi koprodukcijski igrano-dokumentarni film Lili Novy - pesnica dveh svetov. Leta 1988 je s Kosova poročal o stavki rudarjev v rudniku Trepča. O tem je pripravil oddajo Solza na raskavem licu in napisal knjigo Ptice na Kosovu, piše MMC RTV Slovenija.
Kot režiser, tehnični sodelavec, scenarist ali montažer je sodeloval pri filmih Kekčeve ukane (1968), Bele trave (1976), Človek - naše največje bogastvo (1979), Hov, hov (1983), Čisto pravi gusar (1987), Orlek rock gre v Pakistan (2006) ter Fronte Kurdistana (2015). Je prejemnik Linhartove plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, še piše na spletni strani Šentjakobskega gledališča.
