Prihodnost našega planeta je v veliki meri odvisna od gozdov, ki kot prava pljuča Zemlje pomagajo blažiti podnebne spremembe. V Radenski se tega dobro zavedajo, zato so v zadnjih letih posadili že več kot 80.000 novih dreves ter obnovili več kot dva hektarja poškodovanih gozdnih površin. Letos so trajnostno misijo nadgradili še z ustvarjalnim natečajem za otroke. O pomenu takih dejanj smo se pogovarjali z Lucijo Odar, ki svoj svet deli na profilu 1000urzunaj, kjer ljudi spodbuja, da več časa preživijo zunaj, in jih izobražuje, kako to početi odgovorno do narave.
Kako gledate na akcije obnove gozdov, kot jih izvajajo v Radenski?
Veseli me, da tako veliko podjetje prepoznava svojo vlogo pri skrbi za naravo. Takšne akcije ljudi spomnijo, da je narava skupna odgovornost. Poleg konkretnega učinka – posajenih dreves – imajo tudi pomembno simbolno vrednost: pokažejo, da lahko z majhnimi, premišljenimi dejanji naredimo veliko razliko.
Letos so pobudi dodali tudi ustvarjalni natečaj. Zakaj se vam zdi vključevanje otrok pomembno?
Pomembno se mi zdi, da so otroci čim več v naravi in v stiku z njo, saj le tako razumejo, kako pomembno je skrbeti za okolje. Če otrok v gozdu raziskuje, tipa in posluša, bo naravo začutil in razumel, zato jo bo kasneje tudi varoval.
V Radenski v sklopu nagradnega natečaja z naslovom »Vse, kar posadimo s srcem, uspeva« vabijo učence slovenskih osnovnih šol (1. do 9. razreda) in njihove mentorje oziroma učitelje k razmisleku, kakšen je pravzaprav pomen dreves in gozda – za našo sedanjost in tudi prihodnost.
Svoja občutja lahko učenci izrazijo v poljubni likovni tehniki. Natečaj poteka do 12. 11. 2025. Podrobnosti o natečaju najdete na povezavi.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi? Zakaj oziroma kdaj potrebujejo pomoč?
Slovenski gozdovi so še vedno med najbolje ohranjenimi v Evropi, naš način gospodarjenja z njimi je sonaraven, trajnosten in mnogonamenski, a tudi pri nas se kažejo posledice podnebnih sprememb, kot so podlubniki, vetrolomi in podobno. Narava ima sicer izjemno regenerativno moč, vendar potrebuje svoj čas. S strokovnim pristopom lahko gozdovom pomagamo, da se po ujmah obnovijo v krajšem času, ter z izbiro drevesnih vrst vplivamo na odpornost bodočega sestoja.
Katere so ključne grožnje, ki pestijo gozdove, in kako se lahko nanje odzovemo?
V Sloveniji so največja grožnja podnebne spremembe, ki se odvijajo hitreje, kot se lahko gozdovi nanje prilagodijo. Zato je pomembno, da imamo pri vsakem ukrepu v gozdu v mislih, kakšne razmere bodo tu vladale čez sto in več let ter kakšni ekstremni vremenski pojavi se lahko zgodijo. Ker ne vemo, kako se bodo podnebne spremembe odvijale v prihodnosti in kako se bodo posamezne vrste (dreves in njihovih škodljivcev) nanje odzvale, moramo skrbeti, da so naši gozdovi vrstno pestri in vertikalno razgibani.
Zaradi vetroloma leta 2023 je bilo na območju Vuhreda v Občini Radlje ob Dravi posekanih kar 1700 kubičnih metrov lesa. Ker je teren težko dostopen, so Radenski letos na pomoč v naravi priskočili z brezpilotnimi letalniki, ki so odvrgli 3000 bombic s semeni avtohtonih drevesnih vrst in skupaj z osnovnošolci podružnične šole Vuhred zasadili še 200 sadik jelk.
Imate kakšen moto, ki vas vodi pri vašem delu?
Ko imam občutek, da svet drvi v napačno smer, se spomnim, da narava nikoli ne hiti, a vseeno vse doseže. Gozd me uči potrpežljivosti in zaupanja, da tudi majhni koraki štejejo, če jih delaš v pravo smer.