Če mislite, da tako naredite več, da ste s pomočjo večopravilnosti bolj produktivni – pomislite še enkrat.
Znanost namreč pravi, da je spopadanje z vsako stvarjo posebej precej bolj učinkovito.
Sposobnost opravljati več del hkrati je danes zelo cenjena in na splošno velja za odlično sposobnost. Vendar obstaja velika verjetnost, da boste z vsemi temi mislimi naenkrat pravzaprav manj produktivni, ker boste potlačili ustvarjalnost, hkrati pa tovrsten pristop vpliva tudi na vaše kognitivne funkcije.
1. V resnici večopravilnost ni mogoča
Nevroznanstveniki, ki preučujejo možgane in človeško vedenje, se strinjajo, da gre pri pojavu večopravilnosti samo za mit.
»Kadar mislimo, da smo večopravilni, da zlahka opravljamo več del hkrati, naši možgani v resnici samo preskakujejo z ene stvari na drugo,« pojasnjuje Earl Miller, profesor nevroznanosti na inštitutu Picower Institute for Learning and Memory na Massachusetts Institute of Technology.
To podpirajo tudi raziskave.
Na univerzi Stanford so izvedli raziskavo, v sklopu katere so primerjali posameznike, ki so opravljali več del hkrati, s tistimi, ki tega pristopa niso uporabljali. Ugotovili so, da se »večopravilci« veliko težje osredotočajo na stvari, težje prikličejo podatke iz spomina, pri preskakovanju z enega opravila na drugo pa se slabše odrežejo kot tisti, ki niso bili večopravilni.
Če se štejete med »večopravilce«, morda razmislite o tem, da bi s tem prenehali.
2. Ste zaradi tega manj sposobni?
Takšen pristop - opravljanje več del hkrati - lahko zmanjšuje kognitivne funkcije, pravijo raziskave.
V kratkih odmorih pri preklapljanju z enega opravila na drugo so udeleženci izgubljali dragocen čas, ki bi ga lahko porabili za opravljanje naloge, so pokazali izsledki raziskave, ki so jo opravili v laboratoriju za možgansko kognicijo in delovanje na Univerzi v Michiganu.
Rezultati so pokazali, da zaradi večopravilnosti (oziroma zaporednega opravljanja nalog) možgani težje predelujejo informacije.
»Vsakič, ko z enega opravila skočite na drugega, morajo možgani ugotoviti, kje so končali ter popraviti morebitne napake, ki so nastale zaradi tega preskakovanja. Zato delamo napake in smo na splošno manj produktivni,« pravi Miller.
3. Če se lotite vsake naloge posebej, se boste lažje osredotočili
Raziskava, ki so jo opravili na Stanfordu, je pokazala, da se tisti, ki se lotevajo vsake naloge posebej,
- lažje osredotočajo,
- imajo boljši spomin in
- posledično lažje preklapljajo z ene naloge na drugo.
Prednosti opravljanja vsake naloge posebej pa ne vključujejo samo izboljšane učinkovitosti in produktivnosti.
»Prava ustvarjalnost se rojeva iz asociacij – 'spominov' v vaši glavi – na nove in drugačne kraje. Pri večopravilnosti pa možgani teh asociacij niso zmožni izpeljevati, ker ves čas menjate temo razmišljanja. Če se boste lotili samo ene naloge, pa boste lahko bolj ustvarjalni,« pravi Miller.
Kako se v danem trenutku lotiti samo ene naloge
Večopravilnosti se je pogosto težko znebiti. Možgane moramo postopoma spet navaditi, da bodo spremenili delovanje in se v danem trenutku osredotočili samo na eno nalogo.
- Naredite seznam opravil in jih razvrstite po pomembnosti, da se boste najprej lotili najpomembnejšega. Nato ...
- Osredotočite se na eno samo nalogo.
- Če boste začutili, da se ne morete več osredotočati, si vzemite odmor, vstanite in se premaknite, da vam bo kri spet zakrožila do možganov.
- Ugasnite vse naprave in umaknite stvari, ki bi vam lahko odvračale pozornost.
Pričakujte takojšnje pozitivne učinke, pravijo raziskovalci.
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić