Kljub temu, da imajo "gen" za sladkorno bolezen in uživajo veliko soli, je njihova življenjska doba najdaljša na svetu. V čem je skrivnost?
Da Japonci živijo dolgo, ni zgolj mit – to potrjujejo tudi uradni demografski podatki. A kako jim to uspeva, kljub nekaterim zdravstvenim "napakam", kot so velik vnos soli in genetska nagnjenost k sladkorni bolezni?
Odgovor je iskala Marta Zaraska, avtorica knjige Skrivnost dolgoživosti: Kako prijateljstvo, prijaznost in optimizem pomagajo dočakati sto let. Na portalu mondo.rs so povzeli izsek iz njene knjige.
Dolgoživost ni bila vedno japonski standard
Če kdaj vzamete v roke knjigo o dolgoživosti, boste skoraj gotovo naleteli na omembo Japonske – in to upravičeno. V času pisanja knjige so Japonci imeli najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu: povprečno 84,2 leta. To je skoraj šest let več kot Američani, tri leta več kot Britanci in leto in pol več kot Kanadčani.
Japonska je tudi v vrhu po številu stoletnikov glede na število prebivalcev. Pred kratkim je umrla najstarejša oseba na svetu – Japonka, stara 117 let. Bila je celo starejša od države Avstralije, ustanovljene leta 1901.
A ni bilo vedno tako. Po drugi svetovni vojni je bila pričakovana življenjska doba Japoncev komaj okoli 50 let. Preobrat se je zgodil po gospodarskem razcvetu sredi 20. stoletja, ko so Japonci začeli množično vlagati v zdravstvo. Lakota je izginila, zdravstvo se je okrepilo, in življenjska doba je eksplodirala.
Danes ima skoraj vsak Japonec zdravstveno zavarovanje in redno opravlja sistematske preglede, kar je močno znižalo umrljivost zaradi nalezljivih bolezni, kot je tuberkuloza. Prav tako preventivni pregledi pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju številnih bolezni, kar povečuje možnost ozdravitve.
Zdrava prehrana? Da in ne
Če ste že kdaj jedli suši ali miso juho in naslednji dan občutili napihnjenost, ste že izkusili enega največjih minusov japonske prehrane: ogromno soli. V 50. letih prejšnjega stoletja je povprečni Japonec zaužil kar 30 gramov soli dnevno, kar je petkrat več od današnjih priporočil.
Skoraj vse okusno je bilo slano: sojina omaka, vložena zelenjava, ramen, miso juha... Posledično so se pojavljale težave s krvnim tlakom in zapleti, kot so denimo možganska kap. Javne kampanje so nato pomagale zmanjšati vnos soli, a še vedno Japonci povprečno zaužijejo 10 gramov soli dnevno.
Če zanemarimo sol, je japonska prehrana precej uravnotežena: temelji na ribah, zelenjavi, algah in soji, z zelo malo mesa in mlečnih izdelkov. Imajo tudi prehransko filozofijo "hara hachi bu" – jej, dokler nisi 80 % sit –, ki jo podpirajo tudi znanstvene študije. Zaradi te filozofije je na Japonskem tudi manj debelosti v primerjavi z drugimi državami.
Redni preventivni pregledi
Japonci so skorajda obsedeni z zdravjem, a ne na način, kot ga poznamo na Zahodu. Ne posegajo po superživilih ali posebnih dodatkih, temveč stavijo na redne preglede.
Vsako leto približno tri milijone ljudi preživi cel dan v bolnišnici za celosten pregled: rentgen, kri, urin, kolonoskopija ... Več kot 70 % moških med 45. in 54. letom se udeleži takega pregleda vsaj enkrat letno. Skrb za zdravje in higieno je del kulture že desetletja.
Vloga genetike
Nekateri znanstveniki menijo, da Japonci genetsko predispozicijo za dolgo življenje. Imajo redko obliko gena ApoE4, ki je povezan s srčno-žilnimi boleznimi, in gene FOXO, povezane z dolgoživostjo – tudi pri Američanih japonskega rodu.
Poleg tega so Japonci povprečno nižji, kar naj bi pozitivno vplivalo na dolgoživost. Tudi v Avstraliji naj bi nižji Grki in Italijani živeli približno štiri leta dlje kot višji domačini.
A genetika ni vse. Japonci imajo tudi gensko nagnjenost k sladkorni bolezni in debelosti – čeprav redko postanejo vidno debeli. Zanimivo je, da se pri Japoncih, ki se preselijo v druge države (denimo ZDA), zdravje drastično poslabša. Tveganje za srčne bolezni se poveča, prav tako pogosteje pride do prekomerne telesne teže. Življenjski slog ima torej ključno vlogo.
Pomen mentalnega zdravja in odnosov
Japonci pravijo: "Yamai wa ki kara" – bolezen (in zdravje) prihaja iz glave. In znanost jim pritrjuje. Nobeno superživilo ne more nadomestiti občutka povezanosti, prijateljstva in smisla.
V predmestju Tokia, v kraju Matsudo, se starejši dnevno zbirajo v lokalnem klubu: ob ponedeljkih gledajo tarot in kuhajo miso juho, ob torkih vadijo tai-či in ustvarjajo izdelke iz cvetja, ob sredah spet tai-či, ob četrtkih pletejo, ob petkih vrtnarijo.
Tam je avtorica srečala 84-letno Michiko, ki ji je povedala: "Sem prihajam zaradi prijateljstva in da premikam svoje telo." Po kosilu so skupaj ustvarjale dekoracije iz rož. Michiko pravi, da obožuje ročna dela, saj "spodbujajo možgane".
Več kot 60 % japonskih upokojencev se udeležuje družabnih aktivnosti. Raziskave kažejo, da že en obisk takšnega centra tedensko zmanjša tveganje za demenco za 40 %. Poleg tega večina Japoncev ostane v zakonu do konca življenja - ločitve so pri njih redkejše, kakor pri nas.
Ikigai – smisel, ki ohranja življenje
Izraz "Ikigai" je težko prevesti: beseda naj bi simbolizirala naš smisel, razlog, zakaj zjutraj vstanemo. Kar 88 % Japoncev, starejših od 65 let, trdi, da ima svoj ikigai. Za razliko od zahodnega pojmovanja samouresničitve se ikigai nanaša na prispevanje družbi in srečo drugih.
Ljudje, ki jih je avtorica srečala, so za svoj ikigai navajali stvari, kot so: "osrečevati druge", "biti koristen", "prinesti nasmeh na obraz", "vzgojiti otroke".
Študije so pokazale, da imajo ljudje z občutkom ikigaija boljše zdravje, 50 % manjšo verjetnost prezgodnjo smrt in nižje tveganje za bolezni. Učinek, ki ga ima ikigai, je primerljiv s prenehanjem kajenja in večji kot redna telovadba. Zato je japonsko ministrstvo za zdravje vključilo ikigai v uradno strategijo promocije zdravja.
Nasveti za dolgo in zdravo življenje po japonsko:
- Osredotočite se tudi na osrečevanje drugih, ne le sebe.
- Bodite del skupnosti.
- Ohranjajte dobre odnose s sosedi in ustvarite svojo skupnost.
- Najdite svoj ikigai – smisel življenja.
- Meditirajte in poiščite svoj notranji mir.
- Uživajte v preprostih stvareh.
Vir: mondo.rs
