Morda se drugim ti dve navadi zdita nadležni in moteči, v resnici pa sta znak visoke inteligence.
Navade, ki jih okolica pogosto dojema kot nadležne, na primer sanjarjenje ali pogovor s samim seboj, so lahko v resnici znaki nadpovprečne inteligence. Ameriški psiholog dr. Mark Travers v članku za Forbes poudarja, da raziskave kažejo, kako so takšna vedenja povezana s kreativnostjo in kognitivnimi sposobnostmi.
Sanjarjenje
Sanjarjenje je dolgo veljalo za znak pomanjkanja pozornosti. A ko misli odtavajo in si začnete predstavljati različne scenarije, je to lahko povezano z bolj ustvarjalnim razmišljanjem. Raziskava iz leta 2025, v kateri so analizirali 1.300 odraslih oseb in pri tem uporabili slikanje možganov, je pokazala močnejšo povezanost med omrežji, odgovornimi za izvršilni nadzor, in tistimi, ki se aktivirajo med domišljijo ter spontanim razvojem misli.
Udeleženci, pri katerih so misli pogosteje tavale, so bili uspešnejši tudi pri hitrem preklapljanju med nalogami. Podobno je študija iz leta 2024, objavljena v reviji PNAS Nexus in izvedena na 3.300 sodelujočih, pokazala, da imajo tudi navidezno »prazne« misli svojo koristno vlogo.
Pogovor s samim seboj
Ne glede na to, ali šepetate, govorite na glas ali si zgolj pomagate razjasniti misli, je pogovor s samim seboj lahko zelo koristen. Raziskava iz leta 2023, izvedena med študenti, je pokazala, da je ta navada povezana z boljšo samoregulacijo in jasnejšo predstavo o sebi. Poleg tega lahko prispeva k večji čuječnosti in oblikovanju bolj zavestnega notranjega dialoga.
Znanstveniki z Univerze Bangor so ugotovili, da so ljudje bolj zbrani in si prebrano bolje zapomnijo, če besede izgovarjajo naglas. Avtorji študije pojasnjujejo, da del koristi izhaja iz tega, da se med govorjenjem slišimo. Zdi se, da izgovorjena navodila lažje usmerjajo vedenje kot zgolj zapisana.
Dodajajo, da stereotip znanstvenika, ki govori sam s seboj, morda ni le šala, temveč precej natančna podoba osebe, ki uporablja vsa razpoložljiva orodja za boljše usmerjanje pozornosti in razmišljanja.
Strokovnjaki še poudarjajo, da mnogim pomaga, če skrbi ali čustva poimenujejo naglas, saj tako postanejo bolj obvladljiva. Ob tem opozarjajo, da je pomembno, da se pri tem ne ujamete v neskončno ponavljanje negativnih misli in samokritiko.
Vir: index.hr
