Finska je že deveto leto zapored bila označena za državo, v kateri so prebivalci najbolj srečni. Kako pa smo se odrezali mi?
Finska je že deveto leto zapored razglašena za najsrečnejšo državo na svetu. Tik za njo se uvrščata Islandija in Danska. Nordijske države tudi letos prevladujejo na lestvici, vendar se je med najboljše tokrat visoko povzpela tudi ena latinskoameriška država.
Po poročilu, ki ga pripravlja Center za raziskovanje blaginje na Univerzi v Oxfordu, prva tri mesta zasedajo Finska, Islandija in Danska. Izjemen rezultat je dosegla Kostarika, ki se je uvrstila na četrto mesto, kar je najvišja uvrstitev katerekoli latinskoameriške države doslej. Sledijo ji znova predvsem nordijske države.
Kako se je odrezala Slovenija?
Slovenija se je uvrstila na 18. mesto. Mesto pred nami zaseda Nemčija, za nami, na 19. mesto, pa se je uvrstila Avstrija. Od Balkanskih držav je na 16. mestu Kosovo, ostale države pa so imele slabšo uvrstitev od nas. Hrvaška je na 70. mestu, Srbija na 30., Bosna in Hercegovina na 37., Črna gora pa na 60. mestu.
Združene države Amerike so letos na 23. mestu, Kanada na 25., Združeno kraljestvo pa na 29. mestu. To je že drugo leto zapored, ko se nobena večja angleško govoreča država (ZDA, Nova Zelandija, Irska, Avstralija, Kanada in Združeno kraljestvo) ni uvrstila med prvih deset.
25 najbolj "srečnih" držav:
- Finska
- Islandija
- Danska
- Kostarika
- Švedska
- Norveška
- Nizozemska
- Izrael
- Luksemburg
- Švica
- Nova Zelandija
- Mehika
- Irska
- Belgija
- Avstralija
- Kosovo
- Nemčija
- Slovenija
- Avstrija
- Češka
- Združeni arabski emirati
- Savdska Arabija
- Združene države Amerike
- Poljska
- Kanada
Kako merijo srečo?
Razvrstitev temelji na Gallupovi svetovni anketi, v kateri prebivalci 147 držav ocenjujejo svoje življenje na lestvici od 0 do 10. Pri tem 10 pomeni najboljše možno življenje, 0 pa najslabše.
Raziskovalci nato analizirajo šest ključnih dejavnikov, ki pomagajo pojasniti razlike med državami: BDP na prebivalca, pričakovano življenjsko dobo, velikodušnost ter zaznavo svobode in korupcije.
Končna lestvica temelji na triletnem povprečju, kar zmanjša vpliv nenadnih dogodkov, kot so vojne ali finančne krize. Prebivalci Finske so svoje zadovoljstvo z življenjem v povprečju ocenili s 7,764.
Zakaj je Finska na vrhu?
Eden od ključnih razlogov za uspeh Finske je močan občutek sodelovanja in povezanosti v družbi, pojasnjuje John F. Helliwell, profesor ekonomije in eden od sourednikov poročila.
Kot pravi, uspešne družbe znajo stopiti skupaj, ko se soočijo s težavami. Prav ta občutek skupnosti omogoča, da ljudje dosežejo več. Za primerjavo: v ZDA so anketiranci svoje zadovoljstvo ocenili s povprečno oceno 6,816.
Kriza sreče med mladimi
Poročilo že nekaj časa opozarja na zaskrbljujoč trend: upad zadovoljstva med mladimi. Najnovejši podatki to potrjujejo.
V državah, kot so ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, se je zadovoljstvo mladih (mlajših od 25 let) v zadnjem desetletju znižalo za skoraj eno celo točko. To je še posebej izrazito, ker se je v večini drugih delov sveta zadovoljstvo mladih povečalo.
Eden od pomembnih dejavnikov je uporaba družbenih omrežij. Raziskovalci opozarjajo, da ne gre le za to, koliko časa mladi preživijo na spletu, temveč tudi, kako ga uporabljajo.
Pretirana uporaba družbenih omrežij in videoiger lahko negativno vpliva na dobrobit, vendar določena mera uporabe ni nujno škodljiva. Kot poudarjajo raziskovalci, obstaja nekakšno ravnovesje: dobro je biti povezan, vendar ne preveč. Ključno vprašanje je, ali družbena omrežja res spodbujajo povezovanje ali pa delujejo nasprotno.
Strokovnjaki opozarjajo, da digitalna doba močno vpliva na način, kako doživljamo dobrobit. Učinki niso enaki za vse, temveč so odvisni od posameznika, družbenega okolja in načina uporabe tehnologije.
Kljub izzivom, predvsem zaradi pretirane uporabe interneta, raziskovalci ostajajo zmerno optimistični. Številne države že uvajajo ukrepe za zaščito mladih na spletu. Poleg tega raziskave kažejo, da v najsrečnejših družbah ljudje ohranjajo temeljne vrednote, kot so zaupanje, sodelovanje in prijaznost.
Katere države so imele najslabše rezultate?
Na dnu lestvice se pogosto znajdejo države, ki jih pestijo konflikti. Afganistan je tudi letos zadnji, na 147. mestu, tik pred njim pa je Sierra Leone.
Čeprav bogate države še vedno dosegajo visoke uvrstitve, nekatere med njimi ne sodijo več v sam vrh. Združeni arabski emirati so na 21. mestu, Savdska Arabija na 22., takoj za njima pa sledijo ZDA.
Na samem dnu lestvice so še Bocvana (143. mesto), Zimbabve (144.), Malavi (145.) in Sierra Leone (146.).
Vir: index.hr
