Petra Greiner se v okviru Zavoda 13 zavzema za vse, ki jim je bila zaradi življenjske usode namenjena drugačna pot.
Vsako leto na težave družbe opozori s prav posebnimi fotografskimi razstavami. Letos so tako v ospredju zaslužni Mariborčani, ki jih je poimenovala kar korenine naše prihodnosti.
Prva razstava v okviru Zavoda 13 je bila naslvljena Poglej me (Look at me) in z njo je Petra prvič opozorila na drugačnost. V njej so bili glavni nastopajoči otroci.
"Ker sem na lastni koži doživljala čudne poglede na svojega otroka in (ne)prejemanje družbe, sem želela te posebne obraze pokazati tako, da bi družba lahko videla tudi sončno plat življenja s posebnim otrokom," je povedala Petra.
Pravzaprav je bila to prva fotografska razstava otrok s posebnimi potrebami.
"Marsikdo je rekel, da jih izpostavljamo, vendar pa smo jih želeli le umestiti v družbo in nehati skrivati. Želeli smo opogumiti tudi druge starše, naj se ne sramujejo svojih otrok. Ti otroci nam samo kažejo, da so ljubezen, družina ali preprost nasmeh tisto, kar dela naša življenja lepša in srečnejša. Poglej me, čeprav sem drugačen, zazri se v moje oči, ki ti pravijo, da sem človek kot ti. Da nisem tako zelo drugačen, da ne bi bil deležen tvoje pozornosti."
Naslednja razstava je bila naslovljena Nedotakljivi. "Nastala je kmalu po tem, ko je prijateljica Špela izgubila dojko in se je podobno neustrašno borila kot jaz, ko sem rodila Sofio. Ni pomembno, ali dobim drugačnega otroka ali pristanem na invalidskem vozičku. Pomembno je, kaj v svojem življenju naredim s tem. Ali se nekaj naučim in grem naprej ali pa se prepustim malodušju in dan za dnem le tarnam." Na fotografijah so bili upodobljeni plavalec Darko Đurić, ekstremni športnik Gal Jakič, košarkar Boris Klep, gledališčnik Simon Šerbinek, Špela Modic in številni drugi.
"Nedotakljivi so optimistične zgodbe drugačnih teles. Teles, ki zaradi igre genov, usode ali naključij dokazujejo, da je v življenju vse mogoče."
Korenine
Za to leto pa je Petra skupaj s fotografom Renejem Gomoljem pripravila nov projekt z naslovom Korenine naše prihodnosti.
"Ker se v Zavodu 13 dotikamo vsebin, ob katerih družba najraje pogleda proč, smo od posebnih otrok prek invalidov odjadrali v žlahtna leta. Od vseh aktivnih starejših ljudi, ki me obkrožajo, so se me najbolj dotaknili prav fotografirani prihajajoče razstave," pove Petra.
"Le kdo ne pozna čevljarja Franca Cimerlajta. Tudi mene razveseljuje s svojo srčnostjo. Pri njem se da brez izgovora popraviti res vsak kakovosten čevelj! Tukaj je pediater Kurt Kancler, ki pregleda moje otroke takrat, ko je naša zdravnica odsotna. Kako se vede aktiven prebivalec mesta vse svoje življenje? Kar poglejte odličnega igralca Marjana Bačka, ki kritično opazuje današnje razmere in se zaveda, da samo živeti v tem mestu ni dovolj. Ko sem slišala, da gospa Justina Završnik še vedno zdravi zobe, sva jo s fotografom Renejem obiskala v ambulanti v zaporih. Da, tudi tam skrbijo za zobe. Ste že bili na koncertu pianista Janeza Svečnika, ki ga mlajše občinstvo spoznava v Salonu uporabnih umetnosti? Torej tam, kjer je včasih igral v prostorih Velike kavarne. Navdušeni smo! Šolska sestra Neža kljub letom še vedno opravlja delo vezilje, škofa Smeja pa lahko najdete v spovednici ali pri mašni daritvi. Slikar Zmago Jeraj še vedno vihti čopič in njegov atelje je zbirka knjig, skic in krasnih spominov. Pri iskanju gospe kmetice ali poljedelke se je zataknilo. Zato je priskočila na pomoč gospa Marija Grabušnik, ki je najraje na svojem vrtu. Ne, leta niso nobena ovira. Tudi ne pri delu v vinogradu, kar še vedno počne Jakob Horvat," vsakega izmed njih opiše Petra in doda: "Seveda bi lahko bilo med portretiranci še veliko dejavnih ljudi, ki živijo v našem mestu, vendar ta peščica dokazuje, da živijo med nami veliko polnejše kot marsikateri mlad človek. Sejejo upanje in žanjejo zadovoljstvo."
Izjemni
S fotografijami so se v Zavodu 13 spomnili velikih ljudi zavidljive starosti, ki s svojo aktivnostjo in delom bogatijo ne le sebe, temveč celotno družbo.
"Vsak izmed njih opravlja svoje poslanstvo s trudom, marljivostjo in z vsem srcem, saj je le tako kos dolgoletnemu ukvarjanju s svojim delom. Ob njih spoznavamo lepoto starosti kot posebnega življenjskega obdobja. To sicer ponuja tudi neljube trenutke, ko telo ne služi več tako kot včasih, vendar pa modrost, pridobljena skozi leta, in izkušnje presegajo pomanjkljivost. Pravzaprav so leta tista, ki človeku ponujajo varen pristan, in ta se v njem nazadnje tudi najde. Če nas je strah prihodnosti in ob misli na lastno starost obnemimo, se jim zazrimo v njihove miru in zadovoljstva polne oči. Oni so korenine naše prihodnosti in s temi koreninami smo kos slehernemu viharju," doda Petra.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del