Južna Amerika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Južna Amerika leži med Pacifikom in Atlantikom, v Panami pa se stika z edino drugo celino, Severno Ameriko. Po površini je manjša od Severne Amerike, Azije in Afrike, vendar večja od Evrope. Delimo jo na tri nižavja, dve višavji in eno veliko gorsko verigo: Amazonsko, Laplatsko in Orinoško nižavje, Brazilsko in Gvajansko višavje ter gorstvo Andov. Po površini je Južna Amerika na četrtem mestu, po prebivalstvu pa na petem. Obsega 17.840.000 km2 in ima 331.425.000 prebivalcev. Njena najvišja gora je Aconcagua (Argentina) 6.960 m, najdaljša reka Amazonka (Brazilija) 6.516 km in največje jezero Titikaka (Bolivija/Peru) 8.340 km2. In ta zanimiva celina skriva kar nekaj naravnih čudes. Mi vam odkrivamo 7 veličastnih stvaritev narave.
Reka Amazonka
Tropska reka Amazonka s 6.400 km dolžine velja za drugo najdaljšo reko na svetu, čeprav brazilski in perujski znanstveniki trdijo, da je dolga 6.800 km. Veličastna reka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok ter pokriva kar sedem milijonov km2, kar je približno ena petina celotnega rečnega sistema na svetu. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko (5.597 m) v perujskih Andih. Največji del njenega porečja zajema Brazilijo, Peru in Kolumbijo, del porečja sega tudi v Ekvador, Bolivijo in Venezuelo. Amazonka ima več kot 1.100 pritokov, 17 izmed njih je dolgih več kot 1.500 km, izliva pa se v Atlantski ocean. Za večje čezoceanske ladje je reka plovna do mesta Manaus (to je 1.690 km od ustja).
Slapovi Iguazu
Slapove na južnoameriški reki Iguazu si delita Argentina (pripada ji večji del 80 odstotkov) in Brazilija. Ime Iguazu izvira iz gvaranščine ter pomeni 'velika voda'. Skupno število vseh slapov je približno 275 posameznih slapov, od tega 19 večjih, njihova skupna širina pa je 2,7 kilometra. Veliki slapovi so visoki med 40 in 90 m, v povprečju pa 72 m skupaj z brzicami. Tako argentinski kot tudi brazilski narodni park sta uvrščena na UNESCO-v seznam naravne dediščine.
Titikaka
Jezero Titikaka leži na perujsko-bolivijski visoki planoti Antiplano v Andih. Njegova nadmorska višina je 3.800 m in je s tem najvišje ležeče plovno jezero na svetu, s površino okrog 8.400 km2 (več kot tretjina Slovenije) pa je tudi največje sladkovodno jezero Južne Amerike. V jezero se izliva več kot 25 rek, ki pritečejo iz okoliških gora Kordiliere Real, ki se dvigajo do 6.000 m visoko. Titikaka ima 41 otokov in nekateri so gosto poseljeni. Na perujski strani je največje mesto Puno s 100.000 prebivalci, na bolivijski strani pa je največji kraj Copacabana, kraji ob jezeru pa so bili poseljeni že v predinkovskem obdobju, pred več kot tisoč leti.
Slana puščava Salar de Uyuni
Visoko v planotah Bolivije (na 3.600 m) se srečata nebo in zemlja, saj se tam razprostira ena od najbolj čudežnih pokrajin na svetu, neskončna slana puščava Salar de Uyuni (v deževnem obdobju se spremeni v jezero). S svojimi skoraj 11.000 km2 (pol Slovenije) površine velja za največjo slano puščavo na svetu. Osupljivi odsevi, ki jih ponuja slana pokrajina, privabljajo številne turiste, zato ni čudno, da Salar de Uyuni velja za največjo bolivijsko znamenitost.
Torres del Paine
Narodni park Torres del Paine, v katerem najdete gore, ledenike, reke in jezera, je v Patagoniji v južnem Čilu. Park meri 181.414 ha ter velja za enega največjih in tudi najbolj obiskanih parkov v Čilu, saj ga letno obišče več kot četrt milijona turistov, od tega več kot pol tujcev. Glavna znamenitost parka so Kordiljera del Paine, majhna gorska skupina s tremi granitnimi vrhovi, ki dajo pokrajini pravljično podobo.
Mizasta gora Roraima, Venezuela
Roraima je najvišji tepui ali mizasta gora izmed številnih v narodnem parku Canaima. Visoka je 2810 m, plato na vrhu pa je velik kar 31 km2. Prvi je o tej mizasti gori pisal Britanec sir Walter Raleigh že davnega leta 1595. Gora, ki se 400 metrov strmo dviga od vznožja z vseh strani, služi tudi kot naravna tromeja med Venezuelo, Brazilijo in Gvajano.
Ledenik Perito Moreno
Perito Moreno je ena najpomembnejših turističnih znamenitosti argentinske Patagonije. Ledenik leži 78 km od mesta El Calafate, in je dobil ime po raziskovalcu Franciscu Morenu. Ima površino 250 km2 in dolžino 30 km ter je eden od 48 ledenikov, ki so del južno patagonskega ledenega polja (tretja največja svetovna rezerva sladke vode na svetu), ki si ga delita Čile in Argentina. Širok je približno 5 km, s povprečno višino 74 m nad površino vode. Ledenik je nenavaden v tem, da se veča, medtem ko se večina ledenikov po svetu manjša. O razlogu glaciologi še vedno razpravljajo.
Še nekaj naravnih znamenitosti Južne Amerike
• Avenija vulkanov v Ekvadorju.
• Brownsbergov naravni rezervat v Surinamu.
• Najvišji slap na svetu – Angelski slap v Venezueli.
• Puščava Atacama v Čilu.
• Kanjon Colca v Peruju.
• Največje tropsko močvirnato področje na svetu Pantanal v Braziliji.
• Obmorski narodni park Lençóis Maranhenses v Braziliji.
• Eden najbolj izoliranih otokov na svetu Velikonočni otok ali Rapa Nui, ki leži 3600 km od Čila, ki mu pripada.
• Galapaško otočje, ki pripada Ekvadorju.
Fotografije: Shutterstock, Profimedia
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?