Armenija - biser Kavkaza

Zaradi velikega genocida nad njimi, ki ga je storilo Otomansko cesarstvo (danes Turčija), se jih je več kot 5 milijonov razselilo po svetu, tako da jih največ živi v Rusiji (okoli 2 milijona) ter v ZDA (okoli milijon).

Zgodovina

Armence so prvič v zgodovinskih zapisih našli okoli leta 800 pr. n. št. kot del kraljestva Urartu ali Van. Prva armenska država je bika ustanovljena leta 190 pr. n. št., leta 64 pr. n. št. pa postane del Rimskega imperija. Armenija je bila svoje čase mogočen imperij z bogato kulturo ter je nadzorovala vse ozemlje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Leta 301 je Armenija postala prva država na svetu, ki je sprejela krščanstvo kot državno vero – 12 let pred Rimom. Med 4. in 19. stoletjem so Armence podjarmile in zasužnjile regionalne velesile, kot so Perzija, Bizantinsko cesarstvo, Arabci, Mongoli in Turki. Med letoma 1100 in 1350 je ob sredozemski obali današnje Turčije in Sirije obstajalo armensko kraljestvo Kilikia, ki je imelo tesne vezi s križarskimi državami.

V začetku 20. stoletja so postopoma prešli pod oblast carske Rusije ter po letu 1920 postali del Sovjetske zveze. Po razpadu Sovjetske zveze je Armenija postala samostojna država ter se takoj zapletla v manjšo vojno z Azerbajdžanom za ozemlje Gorski Karabah. Spor traja še danes in je gospodarsko zelo oslabil obe državi.

Armenski genocid

Armenski genocid je ime za dva pokola Armencev, v katerem je vojska Otomanskega cesarstva na ozemlju današnje vzhodne Turčije pobila in izselila veliko število Armencev, s čimer je na tem ozemlju izumrla zahodna armenščina. Prvi pokol se je zgodil leta 1894, drugi, veliko hujši, pa leta 1915.

Turki so med 1. svetovno vojno v Armencih videli rusko peto kolono. 24. aprila 1915 so Turki v Konstantinoplu in drugih pomembnejših turških mestih aretirali in deloma pobili tudi armensko inteligenco. Skupno je umrlo približno milijon in pol ljudi, preživeli pa se niso mogli vrniti domov in so se tako izselili v tedanji ruski del Armenije ali pa v zahodno Evropo, severno Ameriko in Avstralijo. Da je bil nad Armenci storjen genocid, je v letih 1985 in 1986 potrdila tudi OZN, leto dni pozneje pa še Evropski parlament.

Geografija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, leži med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Na severu meji na Gruzijo, na vzhodu na Azerbajdžan, na jugu na Iran in na zahodu na Turčijo. Armenija je približno za polovico večja od Slovenije ter je etnično zelo čista, saj je 98 odstotkov prebivalcev Armencev. Je precej siromašna država, Slovenija ima več kot pet krat višji BDP na prebivalca kot Armenija.

Njene glavne gospodarske panoge so težka industrija, gradbeništvo in kmetijstvo. Armenija je gorata država, saj je njena povprečna nadmorska višina 1.370 metrov in le 10 odstotkov ozemlja leži nižje od 1.000 metrov. Najvišji vrh je Aragac, ki je visok 4.090 metrov. Jezero Sevan na vzhodu države spada med največja visokogorska jezera. Leži na 1930 metrih in je približno še enkrat večje kot Ženevsko jezero v Švici.

Zaradi visokih gora ni čutiti vplivov morja, tako da je podnebje celinsko z vročimi poletji in hladnimi zimami. Velika večina Armencev je pravoslavne vere in pripadajo armenski apostolski cerkvi, ki velja za samostojno vejo krščanstva. Glavno mesto Armenije je Erevan (leži med 900 in 1200 metri) in ima približno 1,2 milijona prebivalcev. Trenutno sta odprti le meji z Gruzijo in Iranom, meje s Turčijo in Azerbajdžanom pa so zaradi političnih, nacionalnih ter verskih nesoglasij hermetično zaprte.

Zanimivosti o Armeniji

• Armenija je v časovnem pasu, ki je tri ure pred nami.
• Armenski denar je dram. 1 evro je približno 500 dramov. Cene transporta, nastanitve in hrane so za naše razmere precej ugodne.
• Pridelujejo enega od najboljših konjakov na svetu Ararat (vse o konjaku na araratbrandy.com).
• Armenijo si je vredno ogledati zaradi antičnih naselij in cerkva ter njihovega bogatega ljudskega izročila.
• Armenija se lahko pohvali z eno od najdaljših gondolskih žičnic na svetu (5,7 km), ki prek slikovite soteske Vorotan pripelje do čudovitega samostana Tatev.

Več na http://www.armenica.org/

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ