Biarritz je eno od najlepših in šarmantnih malih mest v Evropi, ki leži na meji med Francijo in Španijo ter se v njem prepletajo kar tri različne kulture (francoska, baskovska in španska).
Mesto s približno 26.000 prebivalci leži v jugozahodni francoski pokrajini Labourd ob Biskajskem zalivu, ki se razteza ob Atlantskem oceanu ter ob vznožju Pirenejev.
Vikinško in baskovsko mesto
Vikingi, ki so vdrli na ozemlje Gaskonje sredi 9. stoletja, so se naselili na ozemlju Biarritza. Po vikinškem porazu leta 982 so njihovi potomci ostali na obali ter se preživljali v glavnem s kitolovom in ribolovom. Okolica Biarritza je bila obljudena s pretežno večinskimi Baski, s katerimi so se v naslednjih letih pomešali.
Luksuzno zdraviliško-letoviško mesto
Status mesta se je začel spreminjati v 18. stoletju, ko so kraj začeli priporočati zdravniki. Morska voda in klima v Biarritzu (mila poletje in zime) blagodejno vplivata na človeka (mešanica gorskega pirenejskega ter atlantskega zraka) in veljata za zdraviliško mesto.
Znano modno letoviško mesto je kraj postal leta 1854, ko je dala žena Napoleona III., cesarica Evgenija, na njegovi obali zgraditi letno rezidenco, današnji Hôtel du Palais. Mesto je postalo letni kraj za oddih evropske monarhije, v Biarritzu pa sta tedaj večkrat letovala tako angleška kraljica Viktorija ter kralj Edvard VII. kot tudi španski kralj Alfonso XIII.
Deskarska prestolnica Evrope
Največ zaslug za začetek deskanja na valovih v Biarritzu ima pisatelj in scenarist Peter Viertel, njegovo najbolj znano delo je Beli lovec, črno srce. Po romanu je filmsko priredbo režiral Clint Eastwood.
Viertel, ki je bil rojen v Nemčiji, odraščal pa je v Kaliforniji (tam se je tudi navdušil nad deskanjem na valovih), je leta 1956 kot scenarist sodeloval pri snemanju filma The Sun Also Rises, ki so ga snemali v Biarritzu. S seboj je Viertel prinesel tudi desko ter za deskanje navdušil mladega Francoza, prav tako pisatelja Joëla de Rosnaya, ki je postal eden izmed pionirjev deskanja na valovih v Franciji. Prvo deskarsko društvo v Biarritzu je bilo ustanovljeno leta 1958.
V mestu se danes prepletata moderna deskarska kultura in arhitekturni šarm 19. stoletja. Biarritz zaradi deskanja pogosto imenujejo tudi francoska Kalifornija.
Zanimivosti
- Baski so narod, ki živi v Zahodnih Pirenejih in ob obali Biskajskega zaliva. Približno 2 milijona jih živi v Španiji, v avtonomni pokrajini Baskija, okoli 100 tisoč pa v Franciji. Baskovske skupnosti (izseljenske) so tudi v Srednji in Južni Ameriki. Njihovo poreklo je precej skrivnostno. Po telesni fizionomiji so visoki, dolgih nog ter sorazmerno majhnih stopal. Oči in lase imajo temne, značilna zanje pa sta orlovski nos in trikotni obraz glave, tako da jih imenujejo tudi narod zajčjega obraza.
- Prvo golfišče v mestu so zgradili britanski pomembneži leta 1888.
- Zaradi blage klime je primeren za obisk tako pozimi kot poleti, ko ni prevroče. Pariška aristokracija je pozimi letovala v Provansi na Azurni obali, poleti, ko pa je bilo vroče (v Provansi prevroče), se je hodila hladit ob Atlantski ocean v Biarritz.
- Biarritz's casino so odprli 10. avgusta 1901 in je zelo pomemben člen mestnega turizma.
- V mestu so trije muzeji: muzej čokolade, pomorski muzej, azijski muzej z zbirko umetnin predvsem iz Indije, Kitajske, Nepala in Tibeta.
- Zelo zanimive za ogled so tudi tradicionalne baskovske vasi v hribih okoli Biarrtiza.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?