V poletnih dneh Slovenci radi obiščemo našo hladno smaragdno reko Sočo. Tokrat jo malo bolje spoznajmo in poglejmo nekaj dejstev, ki jih morda še ne poznamo.
1. IZVIR SOČE: Smaragdna Soča nastane iz vod, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, ki vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi.
2. STARA IMENA: Zgornji del Soče do kraja Log je poznan tudi po starem imenu Šnita. V antiki je bila Soča poznana pod različnimi imeni: Aesontius, Sontius, Aesontio, Isontius. Po mnenju etimologa M. Snoja naj bi bilo njeno prvotno slovansko ime Soťa in bi nastalo iz latinskega imen Sontius, to pa verjetno iz indoevropske besede heĭs = hitro se premikati, dreti.
Tolminka
3. PRITOKI: Soča ima veliko lepih pritokov. Večji levi pritoki Soče so Tolminka, Idrijca in Vipava. Večji desni pritoki so Koritnica, Učja, Boka in Ter (Torre).
4. TEMPERATURA SOČE: V Soči se kopajo le pogumni (ali tisti v neoprenu)! V obdobju 2004–2010 je imela v Čezsoči v kopalni sezoni povprečno temperaturo 10,5 °C in najvišjo zabeleženo temperaturo 13,8 °C, pri Tolminu 12,0 °C (najvišja 15,1 °C), v Kanalu 15,3 °C (najvišja 21,3 °C) in v Solkanu 14,3 °C (najvišja 18,8 °C). Nizke temperature vode so predvsem posledica napajanja reke iz številnih kraških izvirov v celotnem toku do Solkana.
5. VOJNA: Po dolini Soče in po okoliških gorah nad njo je med letoma 1915 in 1917 potekala soška fronta, ki je terjala več kot 300.000 življenj italijanskih in avstro-ogrskih vojakov.
Slap Kozjak.
6. SOČA KOT NAVDIH: Soča je navdihnila slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, da ji je posvetil svojo najbolj znano domoljubno pesem »Soči«, ki se prične takole:
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
7. KORITA: Posebnost Soče so globoka in ozka korita, vrezana v živoskalno dolinsko dno. Zaradi določene spremembe v okolju (npr. umik ledenikov, tektonski premik ipd.) se je reka vrezala v dotedanje dolinsko dno in v njem izdelala ozka in več deset metrov globoka korita. Najlepša so Mala korita malo pred izlivom potoka Vrsnik in Velika ter Mala korita pred izlivom Lepenjice pa tudi korita Soče pri Kršovcu.
Krn
8. RAJ ZA ŠPORTNE AKTIVNOSTI: Zgornji tok Soče je idealen za kajakaše, kanuiste, raftarje, soteskanje … Okoliški vrhovi pa so idealni za pohodnike, gorske kolesarje. Z doline Soče vodijo številne planinske poti na okoliške dvatisočake (na Kriške pode, Triglav, Bavški Grintavec, Kanin, Krn, Rombon...) in druge vrhove: Svinjak, Kobariški Stol, Matajur ... Od izvira Soče vodi ob reki navzdol vodi 20 km dolga Soška pot.
Lahko pa Sočo občudujete tudi iz kolesa ali pa se podate peš po Soški poti.
Slap Boka
9. SLAPOVI: V njeni okolici si lahko ogledamo številne lepe slapove, kot je slap Kozjak, slap Virje, potok Fratarica, Predelica s slapovi, Globoški potok s slapovi, Zapotoški slapovi, Šunikov vodni gaj ... Ne smemo pa pozabiti na slap Boka, takoj za Bovcem, ki slovi kot najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap s skupno višino 144 m in širino 18 m. Njegovo staro ime je Padež, pri njemu so včasih naši predniki izvajali rituale za dež.
Kajakaši so na Balkan River Tour turneji preveslali Sočo od izvira do izliva, na poti so morali zaradi jezov večkrat nositi kajake po cesti. Foto: Jan Pirnat
10. HIDROELEKTRARNE NA SOČI: Vsi dobro poznamo zgornji tok reke, a na Soči je vse skupaj 7 velikih jezov. V Italiji so 4 jezovi, v Sloveniji pa imamo 3 hidroelektrarne. Soča je tako divja le še v zgornjem toku. Na spletni strani SENG (Soške elektrarne Nova Gorica) piše, da je njihov dolgoročni plan gradnja jezov na zgornji Soči in Učji, kar bi pomenilo uničenje našega velikega bisera. K sreči se posamezniki in gibanja zavzemajo za ohranitev naše smaragdne Soče, kakor je gibanje pod imenom Balkan Rivers Defence.
11. IZLIV SOČE: Večina Soče priteče do morja v betonskem kanalu v Sagradu in ne v izlivu Soče. Tam jo potem razporedijo na polja in naredijo manjše hidroelektrarne.
12. STAROVERSTVO: Posočje ima bogato preteklost stare vere, ki je še vedno zavita v tančico skrivnosti, saj je stara slovenska vera in slovanska mitologija na žalost izginila s pokristjanjevanjem.
Še vedno pa obstajajo ljudje, ki raziskujejo pozabljeno znanje naših prednikov. Prav tako je znano, da so ljudje v Posočju častili kamne in jih uporabljali v različne namene, tudi za zdravljenje. Več o tem raziskuje slovenski zapisovalec Pavle Medvešček. Več si lahko preberete v intervjuju: Jože Munih in stara svetišča naših prednikov: "Imamo svojo lastno zgodovino in korenine stare že tisočletja."
Vir: Wikipedia, napisala: Ana Vehovar
Poglejte si čudovite fotografije Soče v fotogaleriji. In seveda je ne pozabite obiskati to poletje!
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?