Zgodovinsko mesto na bregovih reke Turia je po zaslugi dediščine antičnih spomenikov in kulturnih znamenitosti ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Španiji.
O Valencii
Valencia je tretje največje mesto v Španiji, takoj za Barcelono in Madridom, in eno največjih pristanišč v Evropi. V samem središču živi skoraj milijon prebivalcev. Leži na vzhodni obali Španije, tik ob Sredozemskem morju.
Mesto je nastalo kot rimska kolonija leta 138 pred našim štetjem. Tako lahko v mestu najdemo veliko starih stavb. Vendar Španci niso zaspali v preteklosti in mesto se v zadnjem desetletju zelo moderno razvija.
Blago sredozemsko podnebje privablja obiskovalce čez vse leto. Do Valencie je najugodnejše priti z nizkocenovnim prevoznikom, ki ponuja lete iz nam sosednjih držav.
Ustanovitev mesta
Valentia je bila ustanovljena na strateškem mestu, in sicer rečnem otoku. Tipično rimsko mesto je prečkala cesarska cesta Via Augusta, ki je provinco povezala z Rimom. Nekdanji glavni ulici Cardo Maximus in Decumanus Maximus sta še danes glavni osi mesta, ki se križata na Plaza de la Virgen (Deviški trg).
Leta 75 pr. n. št. je Pompej Veliki, sin bogatega rimskega politika in hkrati vojskovodja, porušil Valentio in jo tako kaznoval za njeno zvestobo rimskemu generalu Sertoriusu. Približno 50 let pozneje je bilo mesto obnovljeno in je sredi prvega stoletja doživelo hitro rast.
Zlata doba Valencie
V 15. stoletju je prišlo do naglega ekonomskega širjenja območja, to obdobje je znano tudi kot zlata doba Valencie. S sočasno rastjo prebivalstva je bilo mesto najbolj naseljeno v Aragonskem kraljestvu. Lokalna industrija je dosegla velik napredek, hkrati pa so se razvile finančne institucije, ki so kraljici Izabeli I. Kastiljski omogočile financiranje odprave Krištofa Kolumba leta 1492.
Konec 15. stoletja je bila zgrajena stavba Lonja de la Seda, ki je bila namenjena vse večjemu in uspešnejšemu trgovanju. Tako je bila Valencia eno izmed najbolj vplivnih sredozemskih mest v 15. in 16. stoletju.
Znamenitosti
Staro mestno jedro sestavlja veliko majhnih in velikih trgov. Večji spomeniki so
- stolnica, Torres de Serranos,
- Torres de Quart,
- La Llotja de la Seda (razglašena za Unescovo svetovno dediščino leta 1996) in
- Ciutat de las Arts i les Ciéncies – kulturni in arhitekturni kompleks, ki temelji na zabavi in sta ga oblikovala Santiago Calatrava in Felix Candela.
V Museu de Belles Arts de Valencia domuje velika zbirka slik iz 14. do 18. stoletja, vključno dela Velázqueza, El Greca in Goye ter pomembna serija grafik Piranesija. Institut Valencia d'Art Moderne je hiša stalne zbirke in občasnih razstav sodobne umetnosti in fotografije.
Fallas in 9. oktober
Vsak marec v Valencii pripravijo dobrodošlico pomladi. Ulice se napolnijo z veseljem in vrvežem na festivalu Fallas, ki je največji izraz združitve tradicije, satire, umetnosti in sentimentalnosti do domovine.
Prijazni in naravni značaj prebivalcev Valencie vas vabi, da obiščete mesto in se pridružite prazniku, na katerem zažgejo vse, kar je slabo, da se znova rodi iz pepela in pozdravi nov letni čas.
Naslednja velika prireditev bo 9. oktobra. Od leta 1365 se praznuje nacionalni dan avtonomne pokrajine v spomin na 9. oktober 1238, ko je kralj Jakob I. Aragonski osvobodil mesto mavrske vladavine.
Za lačne in žejne
Ko se boste potepali po mestu, poskusite enega od številnih tapasov, prigrizke ob kozarcu vina ali piva. Valencie ne smete zapustiti, ne da bi poskusili paello, tradicionalno špansko jed, ki izhaja prav iz teh krajev. Številne restavracije v samem središču mesta ponujajo pestre menije po zelo nizkih cenah.
Odžejajte se s tipično špansko pijačo sangrijo, katere sestavine so vino, žgana pijača in mešanica sadnih sokov. Lahko se odžejate tudi s svežim pomarančnim sokom, ki si ga stisnete sami tudi v trgovinah.
V okolici mesta je zaradi ugodnega podnebja veliko pomarančnih nasadov in nasadov mandarin. Visoka drevesa mandarin krasijo tudi podobo mesta.
Besedilo: Jasna Milinković za revijo Jana
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?