Mesto, kjer zvijajo najkakovostnejše cigare, pijejo najboljši rum, kjer so ženske vedno dobre volje, kjer plešejo v ritmu salse. Predstavljamo Havano - prestolnico Kube.
Havana je včasih veljala za enega najprestižnejših karibskih letoviških krajev. Sonce, palme in igralnice so vabili na tisoče bogatih Američanov, ki so prihajali v njene bleščeče hotele na poceni pijačo, zabavo in vabljive kraljice noči.
Na silvestrski večer leta 1958 pa je počilo. Mladi revolucionar Fidel Castro je s svojo gverilsko vojsko vkorakal v mesto in pregnal diktatorja Batisto iz dežele. Do dandanes se podoba kubanske prestolnice ni veliko spremenila – skoraj 200 let stare kolonialne stavbe se počasi podirajo in po ulicah še vedno vozijo stari ameriški avtomobili. A čeprav je od Guantanamere do filma Buena Vista Social Club minilo več kot 40 let, ostajajo prebivalci Havane topli, prijazni in vedno polni presenečenj.
Namestitev
Seveda lahko izbirate – legendarni visoki hoteli (veliki lepotec iz 30. let, hotel Nacional, je vrhunec havanskega razkošja s slogom) iz časov Batistovega režima ali pa spanje pri domačinih v stanovanjih sredi mesta za približno 20 evrov na noč. Ta izbira je veliko bolj zanimiva in omogoča pristen vpogled v življenje meščanov te čudovite karibske lepotice.
Nočno življenje
Lahko se poizkusite v plesu v kateri od diskotek, se zavrtite v ritmu salse ali pa utopite žalost v pridušenem džezu v klubu La Zorra y El Cuervo (Calle 23 in O). Za pogumne (draga vstopnina!) pa je tu še vedno legendarna, neponovljiva Tropicana, najbolj znani kubanski kabaret na prostem, kjer so včasih prepevali Nat King Cole, Benny Moré in Maurice Chevalier. Ko je na sporedu pravi kabaret v stilu 50. let, je na odru tudi do 200 plesalcev in plesalk. Če le zunaj ne dežuje.
Za varnost v mestu je dobro poskrbljeno, saj boste našli policiste na vsakem vogalu. Nekatere četrti so bolj izpostavljene kot druge, malo bolj je treba biti previden ponoči, vendar nikakor ni razloga za paniko. V Havani lahko iz vroče noči v klubu mirno odpešačite domov tudi ob treh zjutraj.
Skromne izložbe
Na Kubi lahko dobite vse ali nič – odvisno od tega, kaj iščete. Revnejši ljudje, ki nimajo dostopa do trdne valute, kupujejo subvencionirana živila v vladnih trgovinah s posebno knjižico, imenovano libreta, v katero jim prodajalci zapisujejo, koliko od omejenih količin so ta mesec že izkoristili. Za tujo valuto se dobi mnogo več – od dobre glasbe in inštrumentov do slik kubanskih slikarjev na turistični tržnici v starem mestu.
Po mestu
La Habana Vieja, staro mestno jedro, ki je mirno in nedotaknjeno preživelo vse tegobe vojn in revolucij, je danes odličen primerek španske kolonialne arhitekture – Unesco ga je leta 1982 uvrstil na svoj seznam kulturne dediščine. Poleg romantičnega starega mestnega jedra sta osrednji del Havane še četrti Vedado in Centro, prav tu pa so skoncentrirane skoraj vse zanimivosti, ki jih Havana ponuja, od muzeja revolucije in Malecona pa vse do ozkih uličic Obispo, Obrapia in O'Reilly.
Kdor se naveliča ogledovanja napol podrtih misterioznih stavb, pod katerimi ponosni lastniki popravljajo svoje stare 'maquine', kot v zanosu pravijo ameriškim avtomobilom, jo lahko mahne z bicitaxijem (latino verzijo rikše) ali pa camello (mestnim avtobusom, ki je v bistvu tovornjak z 'dvogrbim' priklopnikom za več sto ljudi) do parka Las Ruinas.
Hrana
Kubanska hrana je tipično kreolska: svinjina (cerdo), piščanec (pollo), ribe (pescado), riž s črnim fižolom (morros y christianos, 'črnci in belci') ali banana (platano), tapioka (yucca), kumare in paradižnik. V Havani in drugje na Kubi so leta 1995 dovolili odprtje malih zasebnih restavracij, imenovanih paladar. Te so omejene na največ 12 stolov in so pogosto kar znotraj stanovanj.
Druženje z domačini
Ljudje v Havani in nasploh po vsej Kubi živijo na ulici. Veliko raje, kot da čepijo v asketskih, vlažnih stanovanjih, si prinesejo stole na vhode hiš ali pa sedejo kar na pločnik. Prebivalci Havane so izjemno odprti in topli ljudje, kljub vsem težavam, ki jih pestijo (pomanjkanje skoraj vsega, od hrane in zdravil do gradbenega materiala in rezervnih delov za avtomobile).
Moški so veseli in nasmejani v svojih natikačih in kratkih hlačah, ženske srednjih let pa si najraje oblečejo pajkice v čim bolj živih barvah, da do izraza pride njihov ponos – velika, okrogla afriška zadnjica. Na ulici vas bodo vsi z zanimanjem ogovorili, eni dobronamerno, drugi z željo po hitrem zaslužku.
Velika platna
Kubanci obožujejo kino. Pred pisanimi kinodvoranami – Havana jih ima približno 200 – je vedno nepopisna gneča, zato mora včasih, še zlasti pa ob festivalu latinskoameriškega filma, ki je vsako leto v začetku decembra (tik pred festivalom džeza), priskočiti na pomoč ljudska milica, ki poskrbi za red in disciplino.
Tekst in foto Aleš Bravničar
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?