Kostanjevica na Krki ni bila vedno »na Krki.« To je postala šele, ko so vodo Krke, v meandru katere leži stari del mesteca, s prekopom speljali bolj naravnost. Tako je bilo naselje naenkrat z vseh strani obdano z vodo. Včasih pa ga voda tudi preplavi, saj so poplave v spodnjem delu Krke ob večjih deževjih dokaj pogoste.
En sprehod po otoku
Naselje na otoku, dolgem približno 500 in širokem okoli 200 metrov, ni kakšen poseben labirint. Vanj vodita dva lesena, prometu namenjena mostova, tretjega, imenovanega Tercialski most, pa uporabljajo le pešci. Skozi naselje sta vzdolž otoka speljani dve ulici, Oražnova in Ulica talcev, imenovani tudi Veliki in Mali plac.
Med zložnim sprehodom si lahko ogledate dve stari cerkvi. Starejša, posvečena sv. Jakobu, ki je tudi najstarejša zgradba v mestu, so pisno prvič omenili že v 13. stoletja. Zgradili so jo verjetno mojstri, ki so gradili tudi bližnji samostan. Kljub številnim prenovam sta njena ladja in prezbiterij, okrašena z baročnimi poslikavami, še prvotna, prav tako tudi romanski portal. Cerkev sv. Miklavža, ki stoji na drugem koncu otoka, je bila zgrajena v 16. stoletju. Pred slabim stoletjem jo je poslikal kostanjeviški slikar Jože Gorjup.
Ogleda sta vredni tudi hiša dr. Ivana Oražna (1869-1921), pomembnega zdravnika porodničarja, ki je pripomogel k ustanovitvi Medicinske fakultete v Ljubljani, in Bartolijeva hiša z bogatimi ornamenti iz obdobja secesije. Na jugovzhodnem koncu otoka je Lamutov likovni salon, nekdanji dvorec, ki že dolgo gosti občasne umetniške razstave, sicer pa spada pod okrilje Galerije Božidarja Jakca.
Največja slovenska galerija
Galerija, ki nosi ime po cenjenem novomeškem slikarju Božidarju Jakcu, ima svoje prostore kilometer stran od starega dela mesta v nekdanjem cistercijanskem samostanu in tamkajšnji cerkvi.
Samostan, zgrajen že leta 1234, je konec 18. stoletja izgubil svojo dotedanjo vlogo, leta 1974 pa je tu začela delovati Galerija Božidarja Jakca. V tej največji slovenski galeriji so razstavljena dela uveljavljenih slovenskih umetnikov minulega stoletja ‒ Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja, Zorana Didka, Janeza Boljke, Jožeta Gorjupa, Bogdana Borčića ... Tu je na ogled še zbirka del evropskih mojstrov 17. in 18. stoletja.
Bogata slikarska zbirka je tudi v Gorjupovi Galeriji v prostorih osnovne šole, kjer se je na pobudo ravnatelja Lada Smrekarja dolenjska likovna dejavnost pravzaprav začela.
V samostanskih vrtovih, v okolici samostana pa tudi po Kostanjevici in njeni okolici stojijo številne lesene skulpture. Že od leta 1961 se namreč vsako drugo leto tu zberejo umetniki z vsega sveta in na mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva mesec dni ustvarjajo iz lesa za te kraje tipičnega hrasta.
Kostanjeviška jama
Ob vznožju Gorjancev, poldrugi kilometer iz Kostanjevice, se lahko razgledate po različnih, za kraške jame značilnih kapniških tvorbah. Kostanjeviško jamo, do katere vodi dobro označena cesta, si lahko ogledate pod vodstvom. Poti po jami, v kateri prezimujejo netopirji, so primerne tudi za otroke in starejše.
Za ljudi je postala dostopna leta 1937, ko so narasle podzemne vode predrle sedanji vhod vanjo, leta 1971 pa so v njej uredili električno razsvetljavo in nekaj sto metrov poti. V kapnikih lahko z malce domišljije prepoznate glavo krokodila, kralja Matjaža v prestolu, Kristusa, velikanovo nogo ...
Brez posebne domišljije, a s toliko večjim tekom pa se po ogledu lahko podate na okusno kosilo v eno od gostiln v Kostanjevici ali njeni okolici. Pri čemer ne bo nič narobe, če poskusite tudi cviček, dolenjskega posebneža, za katerega je Tone Pavček, po rodu Dolenjec, zapisal, da »ni za maše, a vedno paše.« No, dolenjski vinarji so v zadnjih letih kakovost nekoč ne prav cenjenega vina, ki ga pridelujejo iz mešanice belega in rdečega grozdja, zelo izboljšali in danes je cviček primeren tudi »za maše«.
Besedilo: Marjan Žiberna. Fotografije: arhiv občine Kostanjevica na Krki, Matej Jordan, Borut Peterlin.